V Sloveniji se trenutno soočamo z dvema zgodovinskima katastrofama. Prva je zelo očitna: deroče vode so odnesle hiše, mostove, ceste, poplavile domove, zaustavile tovarne in povzročile tri smrtne žrtve. Vendar se je voda naposled umaknila in posledice saniramo. Pridobivamo evropska sredstva, uvajamo solidarnostne dajatve, koordiniramo ukrepe po občinah itd. S prvo katastrofo se na vsakodnevni ravni ukvarja praktično celotna vlada. Druga katastrofa je mogoče manj opazna, vendar vsaj enako resna. Ne smemo dopustiti, da jo sprejmemo za novo normalnost ali da se njeno reševanje preusmeri na stranski tir.

Število pacientov brez izbranega osebnega zdravnika je trenutno že okrog 150.000. Nedopustno dolge čakalne vrste še nikoli v naši zgodovini niso bile daljše in še naprej naraščajo iz meseca v mesec. Avgusta letos je na prvi pregled nedopustno dolgo čakalo že več kot 77.000 ljudi. Javne zdravstvene ustanove se zaradi pomanjkanja kadrov zapirajo ali pa delujejo v omejenem obsegu. Termine za bolezenske specialistične preiskave se razpisuje celo za leto 2030.

“Uničevalna povodenj” na zdravstvenem področju pa še kar narašča ...

Škoda, ki jo prinaša zdravstvena kriza, znatno vpliva na gospodarstvo, zaradi vse več bolniških odsotnosti in rekordnega absentizma. Bolezni postajajo bolj smrtonosne, ker pacienti mesece predolgo čakajo na prve preglede. Vec deset tisoč ljudi živi v negotovosti, strahu in bolečini, ker nimajo niti diagnoze, kaj šele terapije. Soočiti se moramo z dejstvom, da so zdravstvena kriza in z njo povezana prepozna diagnostika ter oskrba v preteklem letu zagotovo prinesle tudi mnoge smrtne žrtve, ki bi se jim sicer lahko izognili.

Medtem v ozadju čakajo privatizatorji in dobičkarji, da iz človeške stiske iztisnejo čimveč profita. Kot gobe po dežju vznikajo novi zavarovalni paketi za preskakovanje vrst, vodje oddelkov v javnih bolnišnicah mrzlično ustanavljajo s.p.-je, koncesionarji ponujajo zaposlitve, ki zdravnikom za manj dela prinesejo več našega denarja, namenjenega javnemu zdravstvu.

Z odstopom ministra Loredana se je vzbudilo upanje, da se bo vlada mogoče vendarle lotila izpolnjevanja svojih predvolinih zavez in reševanja najbolj perečih problemov v zdravstvu. Paradna “digitalizacija” in “vladni poskus prevzema ZZZS” sta se namreč jasno razkrila kot šarlatanska ukrepa, ki sta se načrtno izognila vsem resničnim “vzrokom bolezni”, če izjemne škode, ki je bila storjena z interventnim “bianko čekom” za izvajanje najbolj profitabilnih storitev, niti ne omenjamo ponovno.

V Glasu ljudstva smo upali, da bodo naša utemeljena opozorila in napovedi (ki so se vsakič znova potrdile kot pravilne) vendarle končno spodbudili vlado k ukrepanju.

Žal ugotavljamo, da se to zaenkrat še ni zgodilo. Predlogi, ki jih je pretekli teden predstavil strateški svet, so bistveno premalo odločni, urgentni ter usmerjeni. Ne nakazujejo nikakršne celostne, koordinirane strategije, ki bi lahko obrnila katastrofalne trende v javnem zdravstvu. Časa za ukrepanje pa zmanjkuje. Zato je edina smiselna poteza, ki nam je ostala za REŠITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA, vložitev zdravstvenega zakona, ki bo direktno naslovil ključne simptome in vzroke zdravstvene krize.

S predlogom naslavljamo tri ključne probleme javnega zdravstvenega sistema in zanje predlagamo serijo začasnih ukrepov, ki bodo omogočili preživetje javnega sistema in lahko hkrati prerastejo tudi v sistemske rešitve.

Nedostopnost družinskih zdravnikov:

Družinskim zdravnikom se glavarinski količniki oziroma prag, nad katerim lahko odklanjajo nove paciente, takoj zviša za 10%. Samo na ta način bo dejansko lahko zagotovljeno izpolnjevanje ustavne pravice do izbranega zdravnika, ki ga trenutna raven količnikov ne omogoča. Za vsakega pacienta nad trenutno veljavnim pragom dobi ekipa ambulante družinske medicine dodatna finančna sredstva. Predlog prinaša tudi dodatne administrativne razbremenitve in kadrovske okrepitve timov družinske medicine.

Nedopustno dolge čakalne dobe:

Vsi javni zdravstveni zavodi z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami morajo pripraviti akcijske načrte za odpravo čakalnih dob, njihovo ustreznost bo potrdilo Ministrstvo za zdravje, ki bo preko Urada za nadzor, kakovost in investicije tudi nadzorovalo implementacijo načrtov. V sodelovanju med zavodi, ZZZS in Ministrstvom za zdravje bodo na podlagi preteklega dela določeni začasni delovni normativi, na tej osnovi bodo zdravstveni delavci dodatno nagrajeni za delo nad rednim programom, s katerim bodo prispevali h krajšanju čakalnih vrst.

Zdravniško delo v dvojnih praksah in koncesionarska podjetja:

Prekličejo se vsa obstoječa soglasja za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja mora biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative. Prekliče se avtomatično podaljševanje koncesij in hkrati ustavi podeljevanje novih koncesij dokler Ministrstvo za zdravje ne pripravi novega enotnega koncesijskega akta in nove splošne koncesijske pogodbe za vse ravni zdravstvenega varstva, pri čemer mora biti na prvem mestu varstvo javnega interesa in uporabnikov.

Zakon vlagamo v Državni zbor s prošnjo za razpis roka za zbiranje 5000 overjenih podpisov volivk in volivcev.

Hkrati apeliramo na poslanke in poslance vladne koalicije, da zakonski predlog v naslednjih sedmih dneh proučijo, podprejo in ga v zakonodajni postopek vložijo že sami! V tem primeru bomo z veseljem umaknili našo vlogo in po najboljših močeh podprli vlado pri zakonodajnem procesu.

V vsakem primeru pa bo naš predlog zakona v najkrajšem času nedvoumno razkril, ali ima vlada iskren namen in pogum, da naslovi zdravstveno krizo, ali pa bo še naprej usodo zdravstvo prepuščala tistim, ki jim ustreza “poplavljeno močvirje”, da lahko v kalnem ribarijo za vedno novimi miljonskimi dobički.

Zavod Global, Društvo SMETUMET so.p., Transparency International Slovenia, Center za slovensko književnost, Danes je nov dan, Protestival, Vitra Cerknica, Kulturni center Danilo Kiš, Ljubljana, Destilator klub, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo informacijski center Legebitra, Slovenska filantropija, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, sindikat taksistov pri SDPZ, IPoP - Inštitut za politike prostora, PIC - pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Odbor za pravično in solidarno družbo, IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Društvo ŠKUC, Inštitut za raziskave in razvoj "Utrip", Amnesty International Slovenije, Forum za enakopraven razvoj, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva -ZaNas, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Inštitut 8. marec, Avanta Largo, Zavod Exodos Ljubljana, Mladi za podnebno pravičnost - MZPP, Pravna mreža za varstvo demokracije, Društvo Ženska svetovalnica, Alternativna akademija, Zavod TransAkcija, Mirovni inštitut, Sindikat Mladi plus, Plesni Teater Ljubljana, Društvo UP Jesenice, Društvo Parada ponosa, Društvo za nenasilno komunikacijo, Protestna Ljudska Skupščina, Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi, ZAVOD KONC, so.p., Zavod REVIVO, zavod PROJA, Zavod Nefiks, SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Forum za demokracijo, Ženski lobi Slovenije, Zavod Tri, Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Zavod Državljan D, Združenje ROVO, Društvo Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje, Maska Ljubljana, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zavod Krog, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, PIU, zavod za vizualno umetnost, Organizacija za participatorno družbo, Društvo Mestni Center Mobilnosti, OPRO, zavod za aplikativne študije, Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico, Ustanova Fundacija Sonda, GT22, Iniciativa mestni zbor Maribor, Društvo Prostor, gibanje Koga bomo volili, Zavod Voluntariat - SCI Slovenia, Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, društvo Landezine, Inštitut za ekologijo, Društvo Ostržek, društvo za zaščito pravic otrok in mater samohranilk, Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Gibanje Sinteza, Koalicija Civilne Družbe SINTEZA-KCD, Društvo Aktivni Državljan SINTEZA-AD, Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, Endozavest - društvo za ozaveščanje o endometriozi, Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta, Zavod Koroška Pride, Zavod Bob, Ustanova Fundacija BiT Planota, Sindikat novinarjev Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Srebrna nit - združenje za dostojno starost, Društvo za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci, Kreativni razred, Skupina Skozi oči prekariata, Društvo Bodi sprememba, Studio Ljudje, Bunker, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Društvo Asociacija, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija, spol.si, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS, Kulturno umetniško društvo Coda, Združenje CAAP.