GLASLJUDSTVA

Danes smo v iniciativi Glas ljudstva političnim strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah, poslali zahteve javnosti in civilne družbe.

Na podlagi javne razprave, ki je potekala od lanskega novembra, ter vseh prejetih prispevkov strokovnjakov in strokovnjakinj smo pripravili 42 ključnih zahtev na področjih, ki so izrednega pomena za vse prebivalke in prebivalce Slovenije: vladavina prava, človekove pravice, kultura, mediji, socialna država, zdravstvo, stanovanja, dostojno delo, pravičen zeleni prehod in zaščita narave, mirovna politika ter globalna pravičnost.

Politične stranke imajo sedaj na voljo dva tedna, da zahteve skrbno preberejo in se do njih opredelijo. Ko bomo prejeli njihove odzive, bomo vzpostavili uporabnikom in uporabnicam prijazno spletno orodje, s katerim bodo volivci in volivke lahko preverili, v kolikšni meri se njihova osebna politična stališča skladajo s stališči strank.

Zahteve si lahko ogledate tukaj

Naše zahteve so skupno delo zelo raznolikih organizacij ter mnogih posameznikov in posameznic, oblikovane pa so bile od spodaj navzgor − na ljudskih skupščinah, spletu, preko programskih usmeritev organizacij in dela strokovnjakov. Ljudje iz celotne Slovenije so posredovali svoje predloge in komentarje, izkupiček pa je bil jasen in glasen − ljudje vedo, kaj hočejo, saj so prispevali kar 774 predlogov zahtev.

V civilni iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da odločitev Ustavnega sodišča RS v zvezi z določbo ZZDej, ki omejuje delo javnih zdravnikov v dvojni praksi, zahteva temeljito proučitev in da so nekatere ocene, da je US s tem uzakonilo dvojno prakso, neustrezne.

V Glasu ljudstva z zadovoljstvom ugotavljamo, da US pripoznava zdravje kot javno dobro in zdravstveno dejavnost kot javno službo. V zvezi s tem vidi omejevanje dvojne prakse javnih zdravstvenih delavcev kot pravi cilj za krepitev javne zdravstvene službe. Meni pa, da za doseganje tega cilja ni potrebna popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe, saj zakonodajalec ni dokazal, da ga ne bi bilo mogoče doseči z blažjimi ukrepi. Vendar je to stališče vezano na kršitev pravice do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, ne pa tudi na vsebino dodatnega dela. V zvezi s tem US pripoznava, da izvajanje zdravstvenih storitev, ki se izvajajo v javni zdravstveni mreži, izven te mreže ni dopustno.

V Glasu ljudstva ponavljamo, da je dosedanja zakonska ureditev s preohlapnimi pravili, ki so dopustila dvojno prakso, privedla do trenutnih kritičnih razmer in večletnih nedopustno dolgih čakalnih vrst. V preteklih tednih je postalo še posebej očitno, da gonja za zasebnimi dobički spodjeda javni zdravstveni sistem, podaljšuje čakalne vrste, manjša delovno učinkovitost med rednim delovnim časom in vodi do neenakopravne in celo nestrokovne obravnave pacientov.

Vladi RS se torej tudi po mnenju Ustavnega sodišča ni potrebno odpovedati cilju omejevanja dvojne prakse, temveč mora predvideti drugačne zakonske rešitve. Stroge konkurenčne prepovedi dela pri drugih delodajalcih med delavci v javnih službah niso nikakršna posebnost, zato še naprej menimo, da je potrebno primerljivo rešitev vpeljati tudi v zdravstvu. Vlado, zlasti Ministrstvo za zdravje, pozivamo, da še v tem mandatu pripravita potrebne zakonske in podzakonske akte, ki bodo zaščitili interese javnega zdravstva ter z ustreznimi varovalkami zaustavili škodljive dvojne prakse.

Vzorčno naselje naj bo integrirano, ne romsko

Spoštovani predsednik vlade, dr. Golob,

cenimo vaše nedavno izraženo prizadevanje najti obliko sobivanja Romov z večinskim prebivalstvom. Vendarle pa je iskanje vzorčnih romskih naselij kontradiktorno samo po sebi in ravno nasprotno od tega, kaj romska in večinska skupnost potrebujeta; za povrh pa utrjuje škodljivo prepričanje, da dejansko sobivanje v integriranih skupnostih ni možno.

Vsako romsko naselje družine deli od ostalega prebivalstva, praviloma pa je ločeno tudi od šol, zdravstvenih domov, pošt, trgovin, upravnih enot, zaposlitev – nemalokrat tudi od vodovodnega in kanalizacijskega ter električnega omrežja. Geografski segregaciji sledi družbena izključenost. Ta desetletja trajajoči trend je treba ustaviti in obrniti, zagotovo se ga ne sme krepiti.