Ustavimo rušenje javnega zdravstva
Javni zdravstveni sistem že leta razpada pred našimi očmi. Vanj so se globoko zažrli zasebni interesi in močni lobiji, ki na prvo mesto postavljajo lastni dobiček, ne pa dobrobiti in zdravja pacientk in pacientov!
Kljub drugačnim napovedim so ukrepi v zadnjem letu in pol stanje le še poslabšali, čakalne vrste se nezadržno podaljšujejo, brez osebnega zdravnika ostaja vse več ljudi. Zato je skrajni čas, da trend ustavimo in obrnemo!
Javni zdravstveni sistem že leta razpada pred našimi očmi. Vanj so se globoko zažrli zasebni interesi in močni lobiji, ki na prvo mesto postavljajo lastni dobiček, ne pa dobrobiti in zdravja pacientk in pacientov!
Kljub drugačnim napovedim so ukrepi v zadnjem letu in pol stanje le še poslabšali, čakalne vrste se nezadržno podaljšujejo, brez osebnega zdravnika ostaja vse več ljudi. Zato je skrajni čas, da trend ustavimo in obrnemo!
V Sloveniji se trenutno soočamo z dvema zgodovinskima katastrofama. Prva je zelo očitna: deroče vode so odnesle hiše, mostove, ceste, poplavile domove, zaustavile tovarne in povzročile tri smrtne žrtve. Vendar se je voda naposled umaknila in posledice saniramo. Pridobivamo evropska sredstva, uvajamo solidarnostne dajatve, koordiniramo ukrepe po občinah itd. S prvo katastrofo se na vsakodnevni ravni ukvarja praktično celotna vlada. Druga katastrofa je mogoče manj opazna, vendar vsaj enako resna. Ne smemo dopustiti, da jo sprejmemo za novo normalnost ali da se njeno reševanje preusmeri na stranski tir.
Število pacientov brez izbranega osebnega zdravnika je trenutno že okrog 150.000. Nedopustno dolge čakalne vrste še nikoli v naši zgodovini niso bile daljše in še naprej naraščajo iz meseca v mesec. Avgusta letos je na prvi pregled nedopustno dolgo čakalo že več kot 77.000 ljudi. Javne zdravstvene ustanove se zaradi pomanjkanja kadrov zapirajo ali pa delujejo v omejenem obsegu. Termine za bolezenske specialistične preiskave se razpisuje celo za leto 2030.
“Uničevalna povodenj” na zdravstvenem področju pa še kar narašča …
Škoda, ki jo prinaša zdravstvena kriza, znatno vpliva na gospodarstvo, zaradi vse več bolniških odsotnosti in rekordnega absentizma. Bolezni postajajo bolj smrtonosne, ker pacienti mesece predolgo čakajo na prve preglede. Vec deset tisoč ljudi živi v negotovosti, strahu in bolečini, ker nimajo niti diagnoze, kaj šele terapije. Soočiti se moramo z dejstvom, da so zdravstvena kriza in z njo povezana prepozna diagnostika ter oskrba v preteklem letu zagotovo prinesle tudi mnoge smrtne žrtve, ki bi se jim sicer lahko izognili.
Medtem v ozadju čakajo privatizatorji in dobičkarji, da iz človeške stiske iztisnejo čimveč profita. Kot gobe po dežju vznikajo novi zavarovalni paketi za preskakovanje vrst, vodje oddelkov v javnih bolnišnicah mrzlično ustanavljajo s.p.-je, koncesionarji ponujajo zaposlitve, ki zdravnikom za manj dela prinesejo več našega denarja, namenjenega javnemu zdravstvu.
Z odstopom ministra Loredana se je vzbudilo upanje, da se bo vlada mogoče vendarle lotila izpolnjevanja svojih predvolinih zavez in reševanja najbolj perečih problemov v zdravstvu. Paradna “digitalizacija” in “vladni poskus prevzema ZZZS” sta se namreč jasno razkrila kot šarlatanska ukrepa, ki sta se načrtno izognila vsem resničnim “vzrokom bolezni”, če izjemne škode, ki je bila storjena z interventnim “bianko čekom” za izvajanje najbolj profitabilnih storitev, niti ne omenjamo ponovno.
V Glasu ljudstva smo upali, da bodo naša utemeljena opozorila in napovedi (ki so se vsakič znova potrdile kot pravilne) vendarle končno spodbudili vlado k ukrepanju.
Žal ugotavljamo, da se to zaenkrat še ni zgodilo. Predlogi, ki jih je pretekli teden predstavil strateški svet, so bistveno premalo odločni, urgentni ter usmerjeni. Ne nakazujejo nikakršne celostne, koordinirane strategije, ki bi lahko obrnila katastrofalne trende v javnem zdravstvu. Časa za ukrepanje pa zmanjkuje. Zato je edina smiselna poteza, ki nam je ostala za REŠITEV JAVNEGA ZDRAVSTVA, vložitev zdravstvenega zakona, ki bo direktno naslovil ključne simptome in vzroke zdravstvene krize.
NAŠ PREDLAGANI ZAKON BO:
- zagotovil vsakemu prebivalcu dostop do osebnega zdravnika,
- skrajšal čakalne dobe za prve preglede in ostale storitve,
- ustavil načrtno rušenje javnega zdravstvenega sistema.
KAKO BO NAŠ ZAKON TO DOSEGEL?
S predlogom naslavljamo tri ključne probleme javnega zdravstvenega sistema in zanje predlagamo serijo začasnih ukrepov, ki bodo omogočili preživetje javnega sistema in lahko hkrati prerastejo tudi v sistemske rešitve.
Nedostopnost družinskih zdravnikov:
Družinskim zdravnikom se glavarinski količniki oziroma prag, nad katerim lahko odklanjajo nove paciente, takoj zviša za 10%. Samo na ta način bo dejansko lahko zagotovljeno izpolnjevanje ustavne pravice do izbranega zdravnika, ki ga trenutna raven količnikov ne omogoča. Za vsakega pacienta nad trenutno veljavnim pragom dobi ekipa ambulante družinske medicine dodatna finančna sredstva. Predlog prinaša tudi dodatne administrativne razbremenitve in kadrovske okrepitve timov družinske medicine.
Nedopustno dolge čakalne dobe:
Vsi javni zdravstveni zavodi z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami morajo pripraviti akcijske načrte za odpravo čakalnih dob, njihovo ustreznost bo potrdilo Ministrstvo za zdravje, ki bo preko Urada za nadzor, kakovost in investicije tudi nadzorovalo implementacijo načrtov. V sodelovanju med zavodi, ZZZS in Ministrstvom za zdravje bodo na podlagi preteklega dela določeni začasni delovni normativi, na tej osnovi bodo zdravstveni delavci dodatno nagrajeni za delo nad rednim programom, s katerim bodo prispevali h krajšanju čakalnih vrst.
Zdravniško delo v dvojnih praksah in koncesionarska podjetja:
Prekličejo se vsa obstoječa soglasja za delo zdravnikov zunaj javnega zavoda, v katerem so zaposleni. Za ponovno izdajo soglasja mora biti izpolnjen pogoj, da zavod in zdravnik aktivno sodelujeta v programu krajšanja čakalnih dob ter da ima zdravnik izpolnjene vse začasne delovne normative. Prekliče se avtomatično podaljševanje koncesij in hkrati ustavi podeljevanje novih koncesij dokler Ministrstvo za zdravje ne pripravi novega enotnega koncesijskega akta in nove splošne koncesijske pogodbe za vse ravni zdravstvenega varstva, pri čemer mora biti na prvem mestu varstvo javnega interesa in uporabnikov.