GLASLJUDSTVA

Na novinarski konferenci smo predstavili predlog sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi z namenom izboljšanja delovanja neposredne demokracije.

> PREDLOG ZAKONA
> POSNETEK NOVINARSKE KONFERENCE

Po Ustavi RS ima oblast ljudstvo, izvršuje pa jo posredno, z volitvami, in neposredno. Zato neposredna oblika demokracije, referendum, ni in ne more biti izjema v demokratični državi, pač pa eden temeljnih institutov demokracije. Sedanja ureditev ima dve očitni pomanjkljivosti.

Prvič, vsak referendum se organizira posebej. To pomeni višje stroške, zahtevnejšo organizacijo in tudi možnost političnih sporov o tem, kdaj naj glasovanje sploh poteka.

Drugič, državljani lahko zahtevajo zakonodajni referendum, ne morejo pa zahtevati posvetovalnega referenduma, čeprav njegov izid ni pravno zavezujoč, in dejansko nimajo instrumenta, s katerim bi lahko zahtevali in dosegli javno razpravo o določeni temi, če razprave ne podpre Državni zbor. Težko je najti razumen razlog za takšno omejitev.

Predlagamo dve preprosti spremembi.

Prva je uvedba dveh stalnih referendumskih dni letno, praviloma prve nedelje v aprilu in prve nedelje v oktobru. Na ta dneva bi se praviloma izvedli vsi referendumi, za katere bi bili izpolnjeni zakonski pogoji. Takšna ureditev je preglednejša, cenejša in bolj demokratična. Omogoča predvidljivost in stalnost, državljani bodo vnaprej vedeli, kdaj bodo odločali, država pa bo več referendumov izvedla hkrati, namesto vsakega posebej. Po današnjih ocenah lahko takšna organizacija prihrani več kot deset milijonov evrov javnih sredstev letno.

Z drugo spremembo bi najmanj 10.000 volivcev lahko zahtevalo razpis posvetovalnega referenduma in s tem sprožilo široko javno razpravo tudi o temah, o katerih oblast ne želi razpravljati.

Predlagani zakon ne spreminja ustavne ureditve referendumov. Ne spreminja referendumskega kvoruma. Ne zmanjšuje pristojnosti Državnega zbora. Ne uvaja novih vrst referendumov. Pač pa omogoča racionalnejše delovanje neposredne demokracije, izvedbo z manj stroški in večjo skladnost z ustavnim načelom, da oblast pripada ljudstvu.

To ni zakon ene politične opcije. Več demokracije bo koristilo vsaki prihodnji oblasti in vsaki prihodnji opoziciji, predvsem pa je to v korist državljank in državljanov, ki bodo svojo ustavno pravico do neposrednega odločanja lahko uresničevali pregledneje, enakopravneje in z bistveno manjšimi stroški za državo.

Referendum ne sme biti izredni dogodek. Postati mora običajen, predvidljiv in zaupanja vreden del demokratičnega odločanja. To je temeljni namen predlaganega zakona.

Zato parlamentarne stranke pozivamo, naj predlog zakona vložijo v zakonodajni postopek in ga čim prej sprejmejo.