GLASLJUDSTVA

Danes smo v iniciativi Glas ljudstva političnim strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah, poslali zahteve javnosti in civilne družbe.

Na podlagi javne razprave, ki je potekala od lanskega novembra, ter vseh prejetih prispevkov strokovnjakov in strokovnjakinj smo pripravili 42 ključnih zahtev na področjih, ki so izrednega pomena za vse prebivalke in prebivalce Slovenije: vladavina prava, človekove pravice, kultura, mediji, socialna država, zdravstvo, stanovanja, dostojno delo, pravičen zeleni prehod in zaščita narave, mirovna politika ter globalna pravičnost.

Politične stranke imajo sedaj na voljo dva tedna, da zahteve skrbno preberejo in se do njih opredelijo. Ko bomo prejeli njihove odzive, bomo vzpostavili uporabnikom in uporabnicam prijazno spletno orodje, s katerim bodo volivci in volivke lahko preverili, v kolikšni meri se njihova osebna politična stališča skladajo s stališči strank.

Zahteve si lahko ogledate tukaj

Naše zahteve so skupno delo zelo raznolikih organizacij ter mnogih posameznikov in posameznic, oblikovane pa so bile od spodaj navzgor − na ljudskih skupščinah, spletu, preko programskih usmeritev organizacij in dela strokovnjakov. Ljudje iz celotne Slovenije so posredovali svoje predloge in komentarje, izkupiček pa je bil jasen in glasen − ljudje vedo, kaj hočejo, saj so prispevali kar 774 predlogov zahtev.

V civilni iniciativi Glas ljudstva poudarjamo, da odločitev Ustavnega sodišča RS v zvezi z določbo ZZDej, ki omejuje delo javnih zdravnikov v dvojni praksi, zahteva temeljito proučitev in da so nekatere ocene, da je US s tem uzakonilo dvojno prakso, neustrezne.

V Glasu ljudstva z zadovoljstvom ugotavljamo, da US pripoznava zdravje kot javno dobro in zdravstveno dejavnost kot javno službo. V zvezi s tem vidi omejevanje dvojne prakse javnih zdravstvenih delavcev kot pravi cilj za krepitev javne zdravstvene službe. Meni pa, da za doseganje tega cilja ni potrebna popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe, saj zakonodajalec ni dokazal, da ga ne bi bilo mogoče doseči z blažjimi ukrepi. Vendar je to stališče vezano na kršitev pravice do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, ne pa tudi na vsebino dodatnega dela. V zvezi s tem US pripoznava, da izvajanje zdravstvenih storitev, ki se izvajajo v javni zdravstveni mreži, izven te mreže ni dopustno.

V Glasu ljudstva ponavljamo, da je dosedanja zakonska ureditev s preohlapnimi pravili, ki so dopustila dvojno prakso, privedla do trenutnih kritičnih razmer in večletnih nedopustno dolgih čakalnih vrst. V preteklih tednih je postalo še posebej očitno, da gonja za zasebnimi dobički spodjeda javni zdravstveni sistem, podaljšuje čakalne vrste, manjša delovno učinkovitost med rednim delovnim časom in vodi do neenakopravne in celo nestrokovne obravnave pacientov.

Vladi RS se torej tudi po mnenju Ustavnega sodišča ni potrebno odpovedati cilju omejevanja dvojne prakse, temveč mora predvideti drugačne zakonske rešitve. Stroge konkurenčne prepovedi dela pri drugih delodajalcih med delavci v javnih službah niso nikakršna posebnost, zato še naprej menimo, da je potrebno primerljivo rešitev vpeljati tudi v zdravstvu. Vlado, zlasti Ministrstvo za zdravje, pozivamo, da še v tem mandatu pripravita potrebne zakonske in podzakonske akte, ki bodo zaščitili interese javnega zdravstva ter z ustreznimi varovalkami zaustavili škodljive dvojne prakse.

Vzorčno naselje naj bo integrirano, ne romsko

Spoštovani predsednik vlade, dr. Golob,

cenimo vaše nedavno izraženo prizadevanje najti obliko sobivanja Romov z večinskim prebivalstvom. Vendarle pa je iskanje vzorčnih romskih naselij kontradiktorno samo po sebi in ravno nasprotno od tega, kaj romska in večinska skupnost potrebujeta; za povrh pa utrjuje škodljivo prepričanje, da dejansko sobivanje v integriranih skupnostih ni možno.

Vsako romsko naselje družine deli od ostalega prebivalstva, praviloma pa je ločeno tudi od šol, zdravstvenih domov, pošt, trgovin, upravnih enot, zaposlitev – nemalokrat tudi od vodovodnega in kanalizacijskega ter električnega omrežja. Geografski segregaciji sledi družbena izključenost. Ta desetletja trajajoči trend je treba ustaviti in obrniti, zagotovo se ga ne sme krepiti.

Izvolimo si boljšo vlado!

Mandat trenutne vlade se bliža koncu.Tudi pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami bomo kandidatom in kandidatkam postavljali težka vprašanja in zahtevali, da se zavežejo k izpolnjevanju predvolilnih obljub. Pripravljamo nabor zahtev, ključno pa je, da svoje pobude prispeva čim širši krog ljudi. Zato vas vabimo, da nam posredujete svoje predloge!

Predloge lahko prispevate tukaj

Ključne zahteve bomo oblikovali na štirih področjih:

· MIROVNA POLITIKA
· VLADAVINA PRAVA IN SVOBODA MEDIJEV
· SOCIALNA DRŽAVA
· PRAVIČEN ZELENI PREHOD

Prispevajte in tako sodelujte pri nastanku jasnih, nujnih in uresničljivih zahtev za oblast, ki bodo v dobrobit ljudi in okolja ter ki jih bo oblikovalo ljudstvo samo.

[Zbiranje zahtev poteka v okviru projekta »Niso vsi isti!«, ki je financiran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.]

Vlada delno izpolnila ali izpolnila 60 % predvolilnih zavez, spremljanje njihovega izvajanja velik prispevek k zdravju demokracije in politiki vsebine

Mandat aktualne vlade, ki se izteka, je obenem prvi mandat, v katerem je potekal edinstven proces spremljanja dela vlade, ki ga je zastavila in izvajala civilna družba ter volivci in volivke, s ciljem okrepiti politično odgovornost in državljansko participacijo. Stranke aktualne koalicije so se namreč pred državnozborskimi volitvami leta 2022 javno zavezale, da bodo v svojem mandatu uresničile konkretne zaveze, ki jih je civilna družba zbrala skozi deliberativni proces ljudskih skupščin. V civilni iniciativi Glas ljudstva pa smo se zavezali, da bomo uresničevanje zavez redno spremljali in koalicijo opozarjali na dane obljube. Svojo obljubo smo tudi uresničili. Kljub pričakovanim trenjem, razočaranjem in nesoglasjem med civilno družbo in oblastjo je pretekla štiri leta potekal analitičen proces, ki je nedvomno pomembno prispeval k zdravju demokracije v Sloveniji, politične akterje prisilil k večji odgovornosti in transparentnosti svojega dela ter k močnejši, bolj informirani in bolj dosledni državljanski aktivaciji.

In rezultat tega procesa? Vlada je ob koncu svojega mandata izpolnila ali delno izpolnila 73 od 122 zavez, ki jih je pred volitvami dala ljudstvu. To so pokazali rezultati četrtega, zaključnega monitoringa vladnega uresničevanja predvolilnih zavez, ki ga je predstavila iniciativa Glas ljudstva.