Občina bi morala aktivno varovati kmetijska zemljišča in ne bo spreminjala njihove namembnosti.

Zahtevo ureja delovna skupina: Lokalne volitve 2022

SE STRINJAJO:

SE NE STRINJAJO:

Da, Občina bo skrbno varovala kmetijska zemljišča in jih izboljševala, vendar bo na zanemarljivem delu po možnosti degradiranih knetijskih zemljišč omogočala širitev naselij in mesta.
Absolutno sem za skrbno varovanje kmetijskih zemljišč. Spreminjanje njihove namembnosti naj bi bilo izvedljivo le v skrajnem primeru, ob intenzivnem sodelovanju lokalne skupnosti ter pristojnih strokovnjakov in sicer le takrat, ko bi se izčrpale vse ostale možnosti za izvedbo projektov, nujno potrebnih za dobrobit lokalne skupnosti, ob predhodno izvedeni analizi možnosti izvedbe projektov na degradiranih, funkcionalno razvrednotenih območjih ipd. S ciljem preprečevanja nastajanja novih funkcionalno razvrednotenih območij ter zmanjševanjem obsega razvrednotenih površin, dolgoročno pa z namenom vzpostavitve sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetijskih in gozdnih zemljišč, je pred kakršnokoli spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča nujno potrebna širša obravnava.Podpiram racionalno rabo prostora.
Zaradi pomanjkanja stavbnih zemljišč bo potrebno za potrebe razvoja kraja spremeniti namembnost dela kmetijskih zemljišč
Večino kmetijskih zemljišč se mora varovati, tam kjer pa se skupaj z lastniki zemljišč ugotovi, da se lahko spremeni namembnost pa je to potrebno spodbujat, saj nam primankuje zazidljivih parcel.
Vsako spremembo je potrebno obravnavati celostno.
Vsekakor je potrebno kmetijska zemljišča aktivno varovati, bi bila pa zaveza po ne spreminjanju kateregakoli kmetijskega zemljišča pretirana. Posebno pozornost pa je potrebno nameniti kvalitetnim zemljiščem v nedegradiranih okoljih, njihovi ohranitvi in varovanju.
Za ohranitev življenja na podeželju bo nujno potrebno nekaterim kmetijskim zemljiščem nižjih kategorij spremeniti namembnost.
Občina Juršinci je predvsem kmetijska občina in zato mora za kakršni koli projekt in spremembe OPN a posegati na žalost tudi v kmetijska zemljišča. Pri tem pa moramo biti skrajno previdni in odgovorni.
Sprememba namembnosti mora biti možna v določenih primerih, ko je to v javnem interesu.
V nujnih primerih tudi.
Kmetijska zemljišča niso vsa enake kategorije, kakovosti in v občinah z velikim deležem zavarovanih območij je včasih težko pridobiti še kakšno prosto zemljišče za ureditev občankam in občanom koristnih površin, kot npr. obrtno-poslovne cone (ne govorimo o površinah za nove nakupovalne centre), npr. za podjetniški inkubator, gradnjo CŠODja, izgradnjo skupnih pisarniških prostorov za trenutne delavce migrante, ki jih je ogromno itn., nekaj kar bi prinašalo kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, nekaj kar je potrebno za razvoj. Seveda, premišljeno, v dogovoru s stroko in ustreznimi vladnimi službami, z največjim učinkom za najmanjši možen poseg. Absolutno ne, kot je bilo to v primeru Magne, kjer so celo zakon sprejeli ali v primeru zelo velikih mest, kjer se je pozidalo zares zelo kvalitetna kmetijska zemljišča. V naši občini je zelo kakovostnih kmetijskih zemljišč zelo malo.
Gradnja novih stanovanj je prioritetnejša od varovanja kmetijske zemlje, vsaj v Ljubljani, kjer deluje le okoli 700 kmetij in kjer nimamo zares razvite kmetijske dejavnosti, niti pogojev za njo.
Občina potrebuje jasno vizijo razvoja, na podlagi katere lahko kmetijska zemljišča smiselno umesti v prostor in jih nato aktivno varuje. Samooskrba je naša prioriteta, zato si bomo prizadevali v Mariboru vzpostaviti dodatne površine, namenjene urbanemu vrtnarjenju in prebivalcem omogočiti povečano samooskrbo.
Skrbno je potrebno pregledati kje so tista zemljišča, na katerih se opravlja knetijska dejavnost in katera so tista ki niso primerna oziroma se ne uporabljajo.V tem sklopu bo potrebno tudi skrbno pregledati varovana območja Nature 2000. Če zemljišča niso funkcionalna, se jim lahko potem tudi spremeni namembnost.Vse skupaj z roko v roki s stroko in deležniki.
Načeloma se strinjam, vendar je potrebno včasih tudi pretehtati kaj je večji interes za javno dobro.
To ne more biti 100% vedno res. Če se določena zemljišča spremenijo v obdelovalna se lahko če je res nujno potrebno tu in tam spremeni namembnost.
potreba po uravnoteženi bilanci zemljišč (kmetijskih in zazidalnih)
Nedvomno bomo varovali kmetijska zemljišča, imamo pa v občini kar nekaj zemljišč, ki so označena kot kmetijska pa to niso, hkrati pa imamo gradbena zemljišča, kjer je kmetijska dejavnost bolj primerna. Ta zemljišča pa je potrebno zavarovati, zato bomo spreminjali tudi namembnost zemljišč.
Z vprašanjem se delno strinjam, ampak je potrebno upoštevati tudi vizijo za smiseln razvoj kraja ter želje občanov, na podlagi česar občina sprejema OPN.
Smo za zaščito kmetijskih zemljišč in podpiramo lokalne pridelovalce. Ker pa sta v vprašalniku možna samo odgovora DA ali NE in občina Piran še nima sprejetega OPN-ja, ki je temeljni prostorski akt občine, bo za uravnotežen trajnostni razvoj zagotovo potrebna sprememba namembnosti določenih zemljišč za potrebe izgradnje manjkajoče družbene in gospodarske javne infrastrukture, kot npr. izgradnja obrtno poslovne cone v Dragonji, ki bo zahtevala določeno spremembno kmetijskih zemljišč v stavbna.
Poiskati se mora ravnovesje med razvojem kmetijske dejavnosti in absolutno vzpodbujati samooskrbo, po drugi strani pa zagotoviti primerne pogoje za nadaljnje razvojne projekte občine, tudi infrastrukturne, ki lahko včasih posegajo v kmetijska ali druga zemljišča.
Degradirana kmetijska zemljišča bi namenil za postavitev solarnih elektrarn za večjo samozadostnost Občine z električno energijo.
Potrebni je v pravem razmerju reševati stanovanjsko, podjetniško in kmetijski problematiko. Zagotovo pa je potrebno v največjem možnem obsegu kmetijska zemljišča, katerim se spremeni namembnost nadomestiti.
Odgovor je DA: Aktivno varovati DA. Spreminjati namembnost, kjer se gre za okoljske, razvojne in podobne cilje in se jih nadomeščala s spremembami stavbnih zemljišč v kmetijska.
Seveda varovati, ampak glede na občino v kateri živim, so za razvoj kraja potrebne spremembe namembnosti. Moramo pa ohranjati lepe lege za svoj namen.
Marsikje so danes pod kmetijska zemljišča zavedene površine, ki to sploh niso več. Če je primer tak, potem se lahko spremeni namembnost, če pa je zemljišče v uporabi in ga nek kmet izkorišča za kmetijske namene, potem mora namembnost ostati.
Včasih je potrebno žrtvovati tudi kakšno kmetijsko zemljišče, recimo pri prometni infrastrukturi.
Varovati da, a za razvoj družbeno socialnih vsebin in projektov je potrebno posegati tudi izven že zazidljivih površin.
Z listo zagovarjamo aktivno samooskrbo in podpiramo njeno promocijo, vendar pa ne bi posegali v zasebno lastnino z omejevanjem namembnosti uporabe.
potrebno je narediti natančen pregled kmetijskih zemljišč in ta zaščititi.
Kmetijska zemljišča, ki jih ni mogoče obdelovati in so zelo težko dostopna za kmetovanje, bi spremenili v zazidljivo za reševanje stanovanjskih težav mladih družin.
Varovati vsekakor, vendar gre razvoj in potrebe naprej. Bi pa morala vrniti "neuporabna" stavbna zemljišča nazaj v kmetijska in to 1 za 1.

Glas ljudstva trenutno sestavlja 103 organizacij in civilnodružbenih iniciativ.

Zavod Global, Transparency International Slovenia, Center za slovensko književnost, Danes je nov dan, Protestival, Vitra Cerknica, Kulturni center Danilo Kiš, Ljubljana, Destilator klub, Slovenska filantropija, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, sindikat taksistov pri SDPZ, IPoP - Inštitut za politike prostora, PIC - pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Odbor za pravično in solidarno družbo, IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Društvo ŠKUC, Inštitut za raziskave in razvoj "Utrip", Amnesty International Slovenije, Forum za enakopraven razvoj, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva -ZaNas, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Avanta Largo, Zavod Exodos Ljubljana, Mladi za podnebno pravičnost - MZPP, Pravna mreža za varstvo demokracije, Društvo Ženska svetovalnica, Alternativna akademija, Zavod TransAkcija, Mirovni inštitut, Sindikat Mladi plus, Plesni Teater Ljubljana, Društvo UP Jesenice, Društvo Parada ponosa, Društvo za nenasilno komunikacijo, Protestna Ljudska Skupščina, Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi, Zavod REVIVO, zavod PROJA, SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Forum za demokracijo, Ženski lobi Slovenije, Zavod Tri, Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Zavod Državljan D, Združenje ROVO, Društvo Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje, Maska Ljubljana, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zavod Krog, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, PIU, zavod za vizualno umetnost, Organizacija za participatorno družbo, Društvo Mestni Center Mobilnosti, OPRO, zavod za aplikativne študije, Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico, Ustanova Fundacija Sonda, GT22, Iniciativa mestni zbor Maribor, Društvo Prostor, gibanje Koga bomo volili, Zavod Voluntariat - SCI Slovenia, Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, društvo Landezine, Inštitut za ekologijo, Društvo Ostržek, društvo za zaščito pravic otrok in mater samohranilk, Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Gibanje Sinteza, Koalicija Civilne Družbe SINTEZA-KCD, Društvo Aktivni Državljan SINTEZA-AD, Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, Endozavest - društvo za ozaveščanje o endometriozi, Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta, Zavod Koroška Pride, Zavod Bob, Ustanova Fundacija BiT Planota, Sindikat novinarjev Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Srebrna nit - združenje za dostojno starost, Društvo za razvoj humanistike - Zofijini ljubimci, Kreativni razred, Skupina Skozi oči prekariata, Društvo Bodi sprememba, Studio Ljudje, Bunker, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Društvo Asociacija, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenija, spol.si, Slovenska krovna zveza za psihoterapijo, Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS, Kulturno umetniško društvo Coda, Združenje CAAP, Društvo Mostovi - društvo za zdravje v duševnem zdravju, Kulturno društvo Prostorož.

Podpri iniciativo kot organizacija

Če bi se radi aktivno vključili v iniciativo, pomagali pri širjenju glasu ali pa predlagali konkretne zahteve iz svojega področja, nam pišite na info@glas-ljudstva.si!

Pridruži se kot posameznik_ca

Za začetek nam zaupaj svoj e-naslov in ostani na tekočem z dogajanjem.

Z oddajo se strinjaš, da Danes je nov dan tvoj e-naslov hrani in ti občasno pošlje elektronsko sporočilo z vsebino, vezano na Glas ljudstva. Tvojega e-naslova ne bomo izdali nikomur (niti drugim sodelujočim organizacijam).