Blaginje in kakovosti življenja ne merimo samo z gospodarsko rastjo, ampak tudi s socialnimi pravicami, kakovostnim zdravstvenim in šolskim sistemom, zdravim in čistim okoljem, varnostjo oz. nizko stopnjo kriminala. Nenazadnje na gospodarsko rast ne vplivajo samo nacionalni ukrepi, ampak tudi razmere na globalnih trgih, vojne in naravne katastrofe.

Zagovarjam trajnostni razvoj in odgovornost do prihodnjih generacij. Gospodarska rast ne more biti nekontrolirano spodbujana. Vsi ukrepi, ki spodbujajo gospodarsko rast, morajo biti premišljeni in nujno ter v prvi vrsti upoštevati odgovornost do družbe, državljank in državljanov ter naravnega okolja. Le s premišljenim sobivanjem lahko oblikujemo uspešno družbo prihodnosti.

Gospodarska rast je meri ekspanzijo kapitalističnega sistema, ki se običajno odvija na plečih delavca in okolja, nikakor blaginje. Tržno gospodarstvo nas žene celo preko meja nosilnih zmožnosti, zato smo na pragu podnebnega zloma. Kakovost življenja in blaginjo zagotavlja šele redistribucija ustvarjenega bogastva iz rok lastnikov kapitala v roke družbe in delavstva. Še več, kot družba smo dovolj bogati, da bi lahko prepolovili delovni čas in zagotovili cvetoče življenje vsakemu izmed nas. A za to bo potrebno metriko nenehne gospodarske rasti ukiniti skupaj s sistemom neomejenega hlastanja za dobičkom, ki ga meri.

Družbenega, še zlasti pa trajnostnega, razvoja ni mogoče enačiti zgolj z gospodarsko rastjo. Ob tem je pomembna tudi ustrezna enakost in solidarnost pri delitev rezultatov družbenega razvoja. Zato podpiram odpiranje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter dostojno plačilo za opravljeno delo.