GLASLJUDSTVA

Danes smo v iniciativi Glas ljudstva političnim strankam, ki bodo kandidirale na prihajajočih državnozborskih volitvah, poslali zahteve javnosti in civilne družbe.

Na podlagi javne razprave, ki je potekala od lanskega novembra, ter vseh prejetih prispevkov strokovnjakov in strokovnjakinj smo pripravili 42 ključnih zahtev na področjih, ki so izrednega pomena za vse prebivalke in prebivalce Slovenije: vladavina prava, človekove pravice, kultura, mediji, socialna država, zdravstvo, stanovanja, dostojno delo, pravičen zeleni prehod in zaščita narave, mirovna politika ter globalna pravičnost.

Politične stranke imajo sedaj na voljo dva tedna, da zahteve skrbno preberejo in se do njih opredelijo. Ko bomo prejeli njihove odzive, bomo vzpostavili uporabnikom in uporabnicam prijazno spletno orodje, s katerim bodo volivci in volivke lahko preverili, v kolikšni meri se njihova osebna politična stališča skladajo s stališči strank.

Zahteve si lahko ogledate tukaj

Naše zahteve so skupno delo zelo raznolikih organizacij ter mnogih posameznikov in posameznic, oblikovane pa so bile od spodaj navzgor − na ljudskih skupščinah, spletu, preko programskih usmeritev organizacij in dela strokovnjakov. Ljudje iz celotne Slovenije so posredovali svoje predloge in komentarje, izkupiček pa je bil jasen in glasen − ljudje vedo, kaj hočejo, saj so prispevali kar 774 predlogov zahtev.

Rezultat tega večmesečnega procesa intenzivnega kolektivnega sodelovanja, preverjanja in usklajevanja je 42 strokovnih zahtev, ki naslavljajo ključne izzive za prihodnost Slovenije in hkrati predstavljajo nabor vprašanj, pomembnih za volivce_ke pri odločanju na prihajajočih volitvah.

Vabilo, naj izpolnijo vprašalnik in tako predstavijo svoja stališča, smo poslali vsem strankam, ki so vpisane v register strank in ki imajo javno dostopne kontaktne podatke. Tako smo skupno povabili več kot 70 političnih strank, med njimi so tudi vse, ki so trenutno v parlamentu.

Verjamemo, da se bodo našemu vabilu odzvale vse stranke, ki so pripravljene odgovarjati na vprašanja ljudi in sodelovati s civilno družbo. Neodzivnost pa bomo morali razumeti kot jasen izraz tega, da nekatere stranke niso pripravljene graditi mostu med civilno družbo in političnimi odločevalci, da niso pripravljene slišati ljudi in da si ne želijo dialoga z volivci in volivkami.

Razkorak med politično elito in ljudmi, med odločevalci in civilno družbo je vse bolj občuten. In prav zato, da bi ta razkorak presegli, je nastala iniciativa Glas ljudstva. Ker verjamemo, da moramo biti prebivalke in prebivalci vključeni v oblikovanje političnih odločitev in da mora politika v prvi vrsti slediti potrebam ljudi in okolja.

Nikakor ne pričakujemo, da se bodo vse stranke strinjale z vsemi zahtevami, jih dodale svojim programom ali pa jih odkljukale v duhu načelne podpore. Pričakujemo pa, da bodo stranke odgovorno preučile zahteve in potrdile tiste, ki jih nameravajo dejansko vključiti v svoj program in jih tudi uresničiti.

Odgovore in stališča strank bomo javno objavili, ljudi pa bomo spodbujali, naj se udeležijo volitev in glasujejo informirano in na podlagi vsebine. S predstavitvijo stališč strank bomo pokazali, da niso vsi isti, da volivci_ke imamo izbiro in da je skrajni čas, da začnemo govoriti o vsebini in potrebnih spremembah, ki nas bodo vodile v bolj pravično, zeleno, solidarno in demokratično družbo.

Ključne zahteve po posameznih področjih so predstavili in predstavile strokovnjaki in strokovnjakinje iz civilnodružbenih organizacij:

Iztok Šori, Mirovni inštitut: »Na področju varnostne in obrambne politike zahtevamo, da Slovenija svojo varnost doma in v mednarodnem prostoru gradi na mirovni politiki. Zavzemamo se za omejevanje porabe za vojsko ter preusmeritev javnih sredstev v socialo, zdravstvo in šolstvo. Zahtevamo uvedbo izobraževanj o nenasilnem reševanju konfliktov v šole. Pravica do ugovora vojaške vesti mora ostati sveta.«

Katarina Rotar, Slovenska filantropija, je izpostavila: »Na področju zdravstva zahtevamo odpravo ukrepa, ki je omogočil zavračanje opredeljevanja pacientov na primarni ravni – vsi prebivalci in prebivalke morajo imeti dostop do osebnega zdravnika, kadar in če ga potrebujejo! Druga pomembna zahteva je, da se končno uredi področje koncesij v zdravstvu in ustavi podeljevanje koncesij na željo ali zaradi izsiljevanja zdravnikov, z edinim namenom kovanja dobičkov iz javnih sredstev. Poleg tega je skrajni čas tudi, da se vsem, ki zaradi pohlepa delodajalcev opravljajo delo v atipičnih, prekarnih oblikah zaposlitve, zagotovi vse pravice iz delovnega razmerja – gospodarstvo v socialni državi ne sme temeljiti na izkoriščanju podplačane in brezpravne delovne sile.«

Gaja Brecelj, Umanotera, je poudarila, da »okoljska kriza poteka tukaj in zdaj, je preživetvena grožnja, zato je ključno, da jo vlada v naslednjem mandatu naslovi kot to, kar v resnici je – največji civilizacijski izziv našega časa. Slovenija mora zato opustiti fosilna goriva, okrepiti javni potniški promet, izboljšati kakovost zraka, zagotoviti zdravo in trajnostno oskrbo s hrano ter uvesti progresiven okoljski davek na premoženje najpremožnejšega 1 % prebivalstva za izvedbo ukrepov, ki podpirajo ekološko preobrazbo družbe in zagotavljajo dostop do temeljnih družbenih storitev.« Opozorila je tudi, da »bo naslednji mandat tudi mandat odločitve naše energetske prihodnosti, zato je treba izvesti neodvisno, recenzirano študijo različnih scenarijev razvoja elektroenergetskega sistema in se na referendumu o tem odločiti. Do takrat se morajo ustaviti vsi administrativni postopki umeščanja JEK2.«

Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, je poudaril: »Med pomembnejše zahteve, ki so enake kot že prej, spadajo sprememba volilnega sistema z uvedbo obveznega preferenčnega glasu - torej uveljavitev referendumskega izida, uvedba zakonodajne sledi in presoje vplivov na človekove pravice za vse zakonodajne predloge, vpeljava pogoja nekaznovanosti za voljene funkcionarje ter ureditev statusa izbrisanih in dostopa romske manjšine do vode in elektrike. Med nove pa dodajamo zahteve na področju strateškega pristopa države do človekovih pravic, omejevanju umetne inteligence in nadzornih tehnologij, neodvisnega, kakovostnega in etičnega novinarstva ter pravičnega financiranja področja kulture.«

Nejc Horvat, Danes je nov dan, je dodal: »Vsaka volilna kampanja je polna obljub, ki same po sebi ne povedo ničesar. Zato stranke pozivamo, naj se opredelijo do ključnih družbenih vprašanj, saj brez jasnih odgovorov ne izbiramo smeri razvoja, ampak zgolj barve logotipa. Posebno pozornost tokrat namenjamo tudi digitalnim politikam. Digitalne tehnologije so namreč postale jedro naših življenj, zato mora pri odločanju o njihovi rabi sodelovati tudi javnost, njihova uporaba pa mora biti omejena in transparentna ter usmerjena v zaščito pravic in javnega interesa. Prihodnja vlada mora tako zagotoviti stroge omejitve rabe umetne inteligence in nadzornih tehnologij, preprečiti širitev invazivnega nadzora ter zagotoviti transparentnost in učinkovite varovalke pred zlorabami.«