Novela zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) zagotavlja nove vire financiranja v obliki obveznega prispevka, in sicer v višini 1 odstotka bruto plače za zaposlene, 1 odstotka bruto plače za delodajalce_ke, 2 odstotka za samozaposlene in kmete_ice ter 1 odstotka neto pokojnine za upokojence_ke. Dodaja tudi proračunsko varovalko v višini 190 milijonov evrov v primeru, da s prispevki zbrana sredstva ne bi zadoščala.
Ocenjujemo, da gre za korak v smeri vzdržnega financiranja dolgotrajne oskrbe, ne moremo pa še trditi, da bodo na ta način zbrana sredstva zadostovala za rastoče potrebe. Trenutno ni sledu o razmisleku, da bi za financiranje dolgotrajne oskrbe iskali tudi druge vire, kot je na primer davek na nepremičnine, kapital, dobičke ipd. Če zadostno financiranje ne bo zagotovljeno, se doplačilom za storitve ne bomo mogli izogniti. V tej luči zbuja skrb varovalka, vgrajena v zakon, ki po letu 2028 odpira možnost soudeležbe oz. doplačil za storitve.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Vsi ljudje morajo imeti možnost izbire ustrezne pomoči na domu ali odhod v institucijo – stanovanjsko skupnost ali dom. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe mora zagotavljati sredstva za nego na domu in nove javne negovalne bolnišnice ter hospice. Povprečje izdatkov OECD17 za dolgotrajno oskrbo je 1,7 odstotka BDP, v Sloveniji pa le 0,9 odstotka BDP. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pred kratkim, kljub nasprotovanju mnogih, sprejet, vendar ne ureja financiranja, kar pomeni, da se ne more izvajati niti s finančnega niti s kadrovskega vidika.