POTREBUJEMO PODPORO ZA BOLJ TRAJNOSTNE KMETIJSKE PRAKSE

Strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 ne vsebuje načrta za vzpostavitev sklada za pravičen prehod na bolj trajnostne kmetijske prakse.
V SN SKP tudi ni vidnih ukrepov za preusmerjanje iz živinoreje v večjo pridelavo rastlinske hrane za ljudi. V načrtu se premalo uveljavljajo ekološki standardi, še vedno obstaja vmesni standard – integrirana pridelava, ki bi morala biti danes že osnovni standard. SN SKP finančno ne podpira v zadostni meri izvedbe Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva, kar bi morala biti njegova prioriteta.

V Osnutku posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki predstavlja nacionalni načrt zmanjševanja emisij TGP do leta 2030 s ciljem doseganja neto ničelnih emisij TGP do leta 2050, je kmetijstvo ponovno sektor s skrajno neambicioznim ciljem zmanjšanja emisij za 1 % glede na leto 2005. Skromen cilj zmanjšanja emisij naj bi bil dosežen z dodatnimi ukrepi, ki pa so usmerjeni v vprašljivo učinkovite tehnološke rešitve, ne pa v učinkovitejše spodbujanje agroekoloških praks, ki bi poleg zmanjšanja negativnih vplivov kmetijstva na podnebje ter kakovost tal in vode, prinesle zdravstvene koristi in ugodno vplivale na stanje narave.

Takšne politike javnih sredstev ne usmerjajo v vzpostavitev sklada za pravičen prehod z emisijsko intenzivnih in okolju škodljivih na bolj trajnostne kmetijske prakse. Kmetijske proizvajalke in proizvajalce odvračajo od takšnega prehoda in so v nasprotju s predvolilnimi zavezami koalicije.