OGLAŠEVANJE IN FINANCIRANJE MEDIJEV Z JAVNIMI SREDSTVI MORA BITI NEPOLITIČNO IN TRANSPARENTNO

Nekatere sistemske rešitve za uresničevanje te zaveze je prinesel predlog zakona o medijih, ki ga je vlada poslala v javno obravnavo 12. decembra 2023. Predlog uvaja več mehanizmov za regulacijo smotrnosti in transparentnosti državnega oglaševanja in državne pomoči medijem. Pri tem je izraz “državno oglaševanje” z omejitvami vred prvič podrobno opredeljen v zakonodaji.

Z uvedbo obveznosti medijev, da v razvidu medijev objavijo podatke o virih financiranja z razčlenjenimi podatki o virih in višini prejetih javnih sredstev (iz državne pomoči in državnega oglaševanja) predlog zakona krepi transparentnost.
Glede zaveze o prepovedi financiranja sovraštva z javnimi sredstvi predlog zakona določa, da izdajatelji_ce, ki jim je bila v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za kršitev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, niso upravičeni_e do državne pomoči, kakor tudi izdajatelji_ce medijev, katerih odgovorni_e uredniki_ce ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili_e v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni_e za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po Kazenskem zakoniku.

Predlog zakona sledi vsebini te zaveze glede pogojevanja financiranja medijev s spoštovanjem delovnopravne zakonodaje, saj določa, da izdajatelji_ce, ki jim je bila v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za prekršek v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, niso upravičeni_e do državne pomoči.

Še pred objavo predloga novele medijskega zakona je 7. decembra 2023 vlada na predlog Urada za komuniciranje (UKOM) sprejela priporočila za izvedbo oglaševalskih kampanj ministrstev, organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, ki določajo standarde smotrnosti, gospodarnosti in transparentnosti oglaševanja ter vzpostavljajo nekatere varovalke pred zlorabami. V pripravah smernic se je UKOM posvetoval tudi s strokovnjaki_njami iz nevladnih organizacij. Ta dokument pa ne zavezuje drugih državnih organov, javnih ustanov in podjetij v državni lasti.