POVEČATI JE TREBA KOLIČINO SREDSTEV ZA SISTEMSKO FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ S PODROČJA KULTURE

Za kulturo je v proračunih za 2023 (po rebalansu) in 2024 zagotovljenih več sredstev v primerjavi z realizacijo leta 2022. Povišana sredstva so se v letu 2023 na več načinov (sredstva skupno, višina sredstev in delež sofinanciranja na projekt) uveljavila tudi skozi projektne razpise, a ne na področju intermedijskih umetnosti. Položaj se z objavo in reformo razpisa v 2024 nekoliko korigira, četudi je dozdevno na določenih razpisih (npr. za uprizoritvene umetnosti) sredstev manj, in sicer na račun odstranitve postprodukcij iz razpisa (napovedi, da bo zanje predviden poseben razpis). Sočasno razpis namenja večji delež sredstev ustvarjalnosti samostojnih ustvarjalcev_k, kar vpliva na višino sredstev, namenjenih programskemu financiranju nevladnih organizacij, razpisi pa omogočajo tudi večjo koncentracijo sredstev v rokah manjšega števila NVO (npr. odstranitev prepovedi povezanih oseb ipd.). O (ne)izvajanju sistema deleža za umetnost je tekla beseda na eni od preteklih sej Nacionalnega sveta za kulturo, vendar pa novih informacij o analizi stanja ali korenitih ukrepih ni.

Bistvenih sprememb na ravni davčnih olajšav za kulturo prav tako ni. Se pa NVO v kulturi soočajo z dodatnimi finančnimi obremenitvami z naslova obveznosti evidentiranja delovnega časa vseh sodelavcev_k ne glede na obliko sodelovanja, kar predstavlja dodatno oviro pri zaposlovanju, vpliva na obseg in naravo produkcij in sodelovanj, zmanjšuje razpoložljive vire za pridobivanje sredstev in produkcijo ter na široko odpira vrata dolgo pričakovani transparentni razpravi o pogojih dela v kulturi. Ministrstvo za kulturo je bilo v preteklem obdobju večkrat pozvano, naj zagotovi ukrep za boj kulture proti učinkom draginje in inflacije. Ministrstvo je na ta poziv sicer pripravilo ukrep oziroma poziv, vendar je z njegovo uveljavitvijo precej odlašalo. Na koncu je bil ukrep namenjen zgolj podpori največjim, programsko financiranim nevladnim organizacijam, pri tem pa so dodeljeni zneski izjemno nizki, nezadostni in neusklajeni s stopnjo inflacije.

S koalicijsko pogodbo se je vlada zavezala k analizi stanja in pripravi programa sanacije posledic epidemije. Epidemijo so v projektnem razpisu upoštevali, analizo stanja in program sanacije pa še čakamo. Dodatno oslabljenemu položaju slovenske neodvisne kulture (tudi v mednarodnem kontekstu) botrujejo že v tretjem razpisnem krogu od predvidenih sedmih počrpana sredstva iz sklada za NVO pri Ministrstvu za javno upravo, ki je namenjen sofinanciranju EU projektov. Stanje na MJU in njegovem Sektorju za NVO je zaskrbljujoče, razpisi, ukrepi ter sprejemanje strateških usmeritev zastajajo, kar škoduje tudi neodvisni kulturi, ki trenutno nima državne zaslombe pri konkuriranju na evropskih razpisih. Zato se številni odločajo zoper finančnim rizikom, ki ga tovrstno delovanje predstavlja, zaslombe ni niti na ravni krepitve zmogljivosti NVO in profesionalizacije.