Predlog zakona o medijih, ki ga je Ministrstvo za kulturo poslalo v javno obravnavo 12. decembra 2023, vključuje določila o sankcioniranju sovražnega govora v programskih vsebinah medijev, kot je predvideno v tej predvolilni zavezi. Predlog zakona določa, da sme pristojni_a inšpektor_ica v primeru suma kršitve prepovedi razširjanja sovražnega govora v programskih vsebinah medijev izdati začasni ukrep odstranitve spornih vsebin v roku 24 ur, ukrepu pa sledi postopek pred Upravnim sodiščem, ki o utemeljenosti ukrepa odloči v roku 14 dni. Ko bo sprejet, se bo zakon uporabljal za medije, ki imajo v Republiki Sloveniji sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja_ice in sedež uredništva.
Predlog zakona o medijih hkrati onemogoča dostop do državne pomoči medijem, ki jim je bila s pravnomočno odločbo izrečena globa zaradi razširjanja sovražnega govora ali so bili njihovi odgovorni_e uredniki_ce pravnomočno obsojeni_e za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
Marca 2023 je predsednik vlade imenoval posvetovalno telo Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora. Med nalogami sveta je svetovanje pri oblikovanju politik in sprememb predpisov, ki bodo prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju sovražnega govora. V svet so imenovani_e predstavniki_ce različnih ministrstev in uradov, strokovne javnosti in civilne družbe. Svet je julija 2023 objavil sistemska priporočila za preprečevanje sovražnega govora, med njimi tudi osem priporočil glede preprečevanja sovražnega govora v medijih in na spletu. Dokument je navedel tudi državne organe, pristojne za realizacijo priporočenih ukrepov. Strateški svet se je zavezal oceniti njihovo uresničevanje po letu dni od objave priporočil.
V začetku lanskega leta je bila sprejeta novela Kazenskega zakonika (KZ-1J), s katero je v kazensko zakonodajo uveden “zločin iz sovraštva” (“hate crime”) kot obvezna obteževalna okoliščina, ki se mora upoštevati pri odmeri kazni. Vendar novela KZ v ničemer ni spremenila določil 297. člena o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti (sovražnem govoru), ki so se v dosedanji praksi pregona in sankcioniranja teh kaznivih dejanj izkazala za sporna. Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da zaenkrat ne načrtuje sprememb in dopolnitev določil o sovražnem govoru v kazenskem zakoniku. Pričakuje, da bo sodba Vrhovnega sodišča RS iz leta 2019 prispevala k odpravljanju omejujoče razlage določil 297. člena o sovražnem govoru v praksi pravosodnih organov.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Uveljaviti je treba ničelno toleranco do sovražnega in žaljivega javnega govora v javnem prostoru. Dosledno je treba uresničevati ustavno prepoved vsakršnega spodbujanja k neenakopravnosti ter razpihovanju sovraštva in nestrpnosti. Zakonodaja in pristojni organi naj sankcionirajo sovražni govor. V medijsko zakonodajo je treba vključiti sankcije za obstoječo prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, sovraštvu in nestrpnosti v programskih vsebinah medijev.