VEČ SREDSTEV JE TREBA NAMENITI NEPROFITNIM MEDIJEM IN LOKALNI KULTURI

Pozitivno ocenjujemo posamezne premike na področju podpore neodvisnim medijem, na primer objavo novega razpisa za področje kritike. Kljub temu pa številne ključne strukturne spremembe, nujne za stabilno financiranje neodvisnih in neprofitnih medijev, ostajajo neizvedene. Prenovljen zakon o medijih leta 2025 za samo sofinanciranje programskih vsebin medijev ni prinesel bistvenih izboljšav, kar se odraža tudi v rednem letnem razpisu.

Finančna podpora za lokalne, študentske, neprofitne in skupnostne medije je v razpisih za sofinanciranje programskih vsebin medijev za leti 2025 in 2026 na razpisnem področju B sicer dosegla vrednost treh milijonov evrov, s čimer je naposled že drugič zapored izpolnjeno zakonsko določilo o zagotovljenem financiranju za sklop B in cel razpis. Vendar opozarjamo na problematično določilo, ki višino razpoložljivih sredstev veže na odstotek pobranega prispevka javne RTV. Ta se do sedaj ni usklajeval niti z inflacijo, po novem pa lahko, če to z odlokom odobri vlada, razpisna sredstva stagnirajo. To se odraža v vse bolj okrnjeni medijski produkciji – tudi neprofitnih medijev.

Čeprav neprofitni mediji opravljajo pomembno javno vlogo pri zagotavljanju dostopa do verodostojnih informacij, novinarskega dela v javnem interesu in vsebin, ki jih komercialni trg ne pokriva, ostajajo sistemsko podfinancirani in zaenkrat brez kakršnihkoli posebnih spodbud. Zagovarjamo tudi, da bi morala vlada v uredbi in s priglasitvijo ustrezne državne pomoči za neprofitne medije dvigniti stopnjo dovoljenega sofinanciranja na najmanj 80 %, kar je v preteklosti že veljalo, evropske države pa to dosledno izvajajo.

Na področju lokalne kulturne produkcije so bila sredstva v obdobju izvajanja razpisov usmerjeno namenjena spodbujanju kroženja kulturnih produkcij, kar je pomemben korak k policentričnemu razvoju kulture. Aktualno ministrstvo je prisluhnilo tudi pomislekom, da so bili do sredstev iz tega naslova upravičeni zgolj javni zavodi, kar je vodilo do več težav in zapletov. Med drugim je bilo administrativno breme pogosto preloženo na NVO. Zdaj so prijaviteljice lahko tudi NVO, ki upravljajo s prostori.

Tudi v okviru razpisa za programe na področjih ustvarjalnosti v letu 2025 je bilo opaziti, da je bilo podprtih več organizacij po Sloveniji, na večletnih projektnih in projektnih razpisih, kjer je razpisanih več sredstev. Zato lahko pričakujemo, da bodo do državne podpore lažje dostopale organizacije, ki delujejo v lokalnih okoljih.