POVEČATI JE TREBA KOLIČINO SREDSTEV ZA SISTEMSKO FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ S PODROČJA KULTURE

Na področju financiranja neodvisne kulture se tudi v zadnjem letu mandata vlade nadaljuje pozitiven trend povečevanja sredstev za programe in projekte neodvisne kulture. Ministrstvo je po vsej državi podprlo programe vrste prijaviteljev_ic in pri tem delovalo razvojno tudi na način, da je posebej rezerviralo sredstva za arhitekturo in oblikovanje ter vzpostavilo novo področje transdisciplinarne umetnosti. Nekatera področja, npr. glasba, pri tem niso deležna enakovredne razvojne miselnosti (glede na JPR-PROG-2026–2029). Programski razpis je ob tem predvidel nove plačilne in organizacijske obveznosti, kot so smiselno upoštevanje uredbe o minimalnem plačilu in dvig razstavnin, kar pozdravljamo, vendar pa predvidena višina sofinanciranja ne vključuje dodatnih sredstev za izpolnitev teh zahtev.

Pozitivno je uvajanje novih usmerjenih razpisov, kot so javni poziv za izbor projektov kritike in refleksije umetnosti, razpis za zeleni prehod v kulturi, razpis za krepitev povezovanja kulture in zdravja ter razpis za kroženje umetniških del. Pri tem poudarjamo, da vsi ti razpisi sicer predstavljajo nove priložnosti in vire za nevladno kulturo, a pomenijo tudi produkcijo novih vsebin ter dodatne administrativne obveznosti, smiselno pa bi bilo pogosto prav krepiti osnovno dejavnost prijaviteljev_ic.

Spremenjeni ZUJIK je uredil določila, ki jim pravimo delež za umetnost, v pripravi so podzakonski akti, ki bodo naslednji korak v smeri učinkovitega izvajanja ureditve. Hkrati smo opazili_e tudi pozive za umetniška dela v javnih investicijskih projektih. Na področju davčnih ukrepov nismo zaznali_e bistvenih premikov, so pa samostojni delavci_ke primorani_e plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar je po naših ocenah v nasprotju z namero ZUJIK, da zanje ob pridobitvi pravice država prevzame kritje vseh prispevkov za socialno varnost.

Na zadnjem razpisu ministrstva za javno upravo za profesionalizacijo nevladnih organizacij je bilo delovanje na področju kulture celo razlog za slabšo izhodiščno oceno – kultura je bila ovrednotena z zgolj eno točko od osmih možnih, kar je prijaviteljem_icam s tega področja občutno zmanjšalo možnosti za pridobitev sredstev. Takšen pristop predstavlja nedopustno diskriminacijo neodvisne kulture in drugih področij.

Pomemben izziv ostajajo tudi sredstva za sofinanciranje evropskih projektov (t. i. matching funds). Po dveh letih zamude je ministrstvo za javno upravo leta 2024 in zdaj konec 2025 naposled objavilo omenjeni, zelo pomemben razpis. Pričakujemo, da bo tak razpis objavljen vsaj trikrat v obdobju veljavnosti naposled sprejete strategije za razvoj NVO, da bi zagotovili stabilnost in predvidljivost financiranja evropskih projektov.