Ključni premik je bilo sprejetje novega zakona o medijih septembra 2025, ki uvaja več ukrepov za zaščito novinark_jev in krepitev uredniške avtonomije. Zakon določa varovanje svobode izražanja in pluralnosti ter prepoved uporabe vdorne programske opreme za nadzor komunikacij novinark_jev. Krepi nadzor nad lastniškimi koncentracijami, ki lahko ogrožajo uredniško neodvisnost.
Pomembna novost so dodatne sheme državne pomoči za digitalizacijo tiskanih medijev, krepitev digitalnih medijev in spodbujanje novih zaposlitev v uredništvih, poleg dosedanjih podpor za produkcijo programskih vsebin. Učinkovitost teh ukrepov bo odvisna od sprejetja podzakonskih aktov, priglasitve državnih pomoči pri EU, zagotovljenih proračunskih sredstev in izvedbe razpisov.
Zakon med prednostna merila za finančno podporo uvršča status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev ter nepridobitnost medija, ob tem pa spodbuja spoštovanje delovnopravnih standardov, ki so pomembni za zaščito novinark_jev in krepitev uredniške avtonomije.
Vlada je potrdila predlog zakona proti SLAPP tožbam, ki uvaja zaščitne ukrepe za novinarje_ke pred zlorabljenimi sodnimi postopki, a še ne zajema kazenskih postopkov, ki predstavljajo večino tovrstnih tožb.
Tik pred iztekom mandata je vlada v zakonodajni postopek poslala dva zakona z medijskega področja, ki vplivata na sistemske pogoje za neodvisno novinarstvo. Kljub temu pa ni izpolnila obljube o celoviti prenovi zakona o RTV Slovenija, ki bi zagotovila vzdržno in depolitizirano financiranje ter s tem podporo neodvisnemu novinarstvu. Namesto tega je novembra 2025 sprožila skrajšani zakonodajni postopek za omejene spremembe obstoječega zakona, ki ne odpravljajo političnega vpliva na višino RTV prispevka. Decembra 2025 pa je potrdila predlog novega zakona o STA, ki bo obravnavan po nujnem zakonodajnem postopku in prinaša več sistemskih zagotovil za neodvisnost ter stabilno financiranje agencije. Sprejetje zakona bi utrdilo STA kot osrednji vir verodostojnih novic in prispevalo k cilju zaščite profesionalnega novinarstva v javnem interesu.
Več zakonov, ki bistveno vplivajo na oceno te zaveze, je vlada sprejela v zadnjem polletju mandata, nekateri so decembra 2025 še v zakonodajnem postopku, zato bosta njihova izvedba in dejanski učinek razvidna šele po izteku mandata.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? NE
S spremembo medijske zakonodaje je treba zagotoviti finančno podporo kakovostnemu profesionalnemu novinarstvu, ki je zavezano javnemu interesu, ter določiti mehanizme učinkovite zaščite avtonomije uredništev. Vse oblike napadov in zastraševanja novinark in novinarjev ter drugih medijskih delavk in delavcev je treba dosledno kaznovati.