V Strategiji slovenskega turizma 2022–2028 je trajnostni turizem opredeljen kot ključno razvojno vodilo sektorja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport sofinancira uvajanja okoljskih in trajnostnih znakov v turizmu in gostinstvu, v prenovljenem zakonu o gostinstvu so regulirali kratkotrajno oddajanje nepremičnin. V razpise za razvojne spodbude večinoma vključuje trajnostne standarde, kar bi bilo treba vpeljati tudi pri financiranju organizacije prireditev.
Slovenska turistična organizacija izvaja promocijo Slovenije kot turistične destinacije pod sloganom “Butična. Zelena. Raznolika.” Z Zeleno shemo slovenskega turizma usmerja razvoj trajnostnega turizma, vendar z zahtevnostjo sheme v destinacijah in pri ponudnikih_cah žal pogosto ustvarja “utrujenost od trajnosti”. V državni turistični promociji bi bilo treba ukiniti trženje Slovenije na oddaljenih trgih, ki spodbuja letalske prevoze.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? NE
Ohranjena narava mora predstavljati ključen razvojni vir. Turistične vsebine morajo temeljiti na spoštovanju lokalnih tradicij, doživljanju destinacije s poudarkom na interpretaciji (tako naravne kot kulturne) dediščine, upoštevanju nosilne zmogljivosti ter trajnostni mobilnosti in trajnostni oskrbi s hrano. Trženje Slovenije kot turistične destinacije je treba (ne glede na pandemijo) osredotočiti na domači in bližnje trge. Oblikovati je treba smernice in predpise za spodbujanje in podporo trajnostnemu turizmu, ki je del krožnega gospodarstva in prispeva k blaženju podnebne in biodiverzitetne krize, ustvarja pravično plačana zelena delovna mesta ter na vzdržen način zadovoljuje potrebe gostiteljskih skupnosti, obiskovalk in obiskovalcev ter turističnega gospodarstva. Kazalniki uspešnosti turistične industrije se morajo od množičnosti (prenočitev, obiska) premakniti h kakovosti ponudbe (okoljski certifikati in sistemi ravnanja z okoljem, ogljični in vodni odtis turizma, zaposlitve za polni delovni čas, gostota turistov, dodana vrednost).