JAVNIH DOBRIN IN STORITEV SE NE SME SPREMINJATI V TRŽNE (DEKOMODIFIKACIJA)

Na področju zdravstva prepletanje tržne logike z dejavnostjo javnih zdravstvenih zavodov prispeva k nadaljnjemu razraščanju tržnih in samoplačniških storitev. Eden od prvih ukrepov te vlade leta 2022 je bil interventni zakon, s katerim je zasebnim koncesionarjem_kam, ki so storitve izvajali_e glede na donosnost, namenila kar 160 milijonov evrov javnih sredstev. Kasneje, aprila 2025, je vlada sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sicer omejuje popoldansko delo zdravnic_kov in regulira koncesijsko dejavnost. Vendar pa ta zakon kljub napovedim o jasni ločitvi javnega in zasebnega zdravstva ne odpravlja izvajanja tržne dejavnosti znotraj javnih zavodov, temveč jo zgolj regulira.

Ministrstvo za naravne vire in prostor je leta 2023 ustanovilo delovno skupino, katere naloga je bila prenova načina upravljanja “naravnih vrednot” z namenom zagotavljanja spoštovanja in uresničevanja javnega interesa na tem področju. Državni zbor je novembra 2025 sprejel novelo zakona o ohranjanju narave, ki določa, da mora biti obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot načeloma brezplačno, hkrati pa opredeljuje izjemne primere, v katerih je zaračunavanje plačila kljub temu dovoljeno.

Nekatere segmente javnih storitev nasprotno od zaveze v veliki meri še vedno prepuščajo zasebni iniciativi. Tako je bilo po podatkih SURS v Sloveniji v šolskem letu 2024/2025 odprtih že 124 zasebnih vrtcev in njihovih enot (večinoma v urbanih središčih), kar je 27 enot več kot v šolskem letu 2019/2020.

Čeprav je ministrstvo za solidarno prihodnost prekinilo s podeljevanjem koncesij zasebnim izvajalcem_kam, kar je bilo razširjeno v prejšnjih mandatih, zajeten del oskrbe starejših še naprej izvajajo zasebniki_ce na podlagi tržne logike. Konec leta 2024 je po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ob 59 javnih zavodih delovalo kar 49 izvajalk_cev s koncesijo. Poleg tega novi zakon o dolgotrajni oskrbi omogoča privatizacijo v polju oskrbe v skupnosti z vključevanjem zasebnih izvajalk_cev storitev, kot je e-oskrba, hkrati pa z institucijo oskrbovalca_ke družinskega člana pod pretvezo deinstitucionalizacije spodbuja socialni dumping in prenaša bremena oskrbe na svojce_ke.

Vlada še vedno ni sprejela moratorija na procese privatizacije in komodifikacije javnih storitev, prav tako pa ne načrtuje ponovnega podružbljanja javnih storitev, ki so bile v preteklosti množično prepuščene trgu (npr. predšolska vzgoja in varstvo, zobozdravstvo, domovi starejših občanov).