POTREBNA JE CELOSTNA IN POSTOPNA DAVČNA REFORMA ZA PRAVIČNO PORAZDELITEV BOGASTVA

S 1. januarjem 2023 je v veljavo stopila novela zakona o dohodnini, ki je sicer vsebovala nekatere elemente progresivne prerazporeditve: z dvigom dodatne splošne olajšave je prispevala k dvigu neto dohodkov prejemnic_kov nižjih plač, hkrati pa je preprečila uveljavitev nekaterih regresivnih ukrepov prejšnje vlade (denimo znižanje najvišje dohodninske stopnje iz 50 % na 45 %). A hkrati je z dvigom splošne olajšave na 5.000 evrov povečala regresivno obdavčitev: največje koristi od tega ukrepa so imele osebe z najvišjimi plačami.

Nobeden od nadaljnjih ukrepov vlade na področju obdavčitve plač ni prispeval k večji progresivnosti obdavčitve dohodkov ljudi. Nasprotno – vlada je sprejela ukrepe, ki so povečali regresivnost obdavčitve dohodkov prebivalstva.

Po prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno je bil s 1. januarjem 2024 uveden obvezni zdravstveni prispevek (OZP) v enaki višini za vse zavarovance_ke (od 1. 3. 2025 dalje 37,17 evra). Ob upoštevanju učinkov dohodnine je končni učinek OZP na dohodke ljudi izrazito regresiven: najrevnejši_e namreč plačujejo celoten znesek OZP, najbogatejši_e pa zgolj polovico tega zneska.

Na področju obdavčitve potrošnje z izjemo nekaterih kriznih ukrepov (znižanje DDV za določene energente, oprostitev prispevka za OVE), ki so začasno pozitivno vplivali na dohodke gospodinjstev z nižjimi dohodki, vlada ni sprejela nobenih ukrepov, ki bi sistematično uvajale načelo progresivnosti.

Vlada prav tako ni uvedla nobenih ukrepov za pravičnejšo obdavčitev premoženja: koalicija ni izpolnila obljube o uvedbi progresivnega davka na premoženje. Prav tako je napovedala, da reforme nepremičninskega davka v tem mandatu ne bo izvedla.