Z letom 2024 je vlada začasno (za obdobje 5 let) zvišala davek od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 %. S 1. junijem 2025 pa je uvedla prispevek delodajalca_ke za dolgotrajno oskrbo v višini 1 % bruto plače delavca_ke.
Kljub navedenim parcialnim ukrepom, ki povečujejo obdavčitev kapitala, vlada ni uvedla nobenih sprememb v smeri progresivne obdavčitve kapitala in lastnine nad določenim pragom, ki bi prispeval k zmanjševanju neenakosti.
Po podatkih Eurostata je Slovenija še vedno ena od držav z najnižjo obdavčitvijo kapitala in lastnine v EU. Davki na kapital v Sloveniji znašajo 5,3 % BDP, kar je krepko pod povprečjem EU (8,5 %); davki na premoženje pa le 0,6 %, kar je prav tako močno pod povprečjem EU (1,9 % BDP). Tako po davkih na kapital kot po davkih na premoženje se Slovenija umešča šele na 22. mesto od 27 članic EU.
Po podatkih Eurostata tudi efektivna stopnja obdavčitve podjetij, ki prikazuje dejansko davčno obremenitev podjetij, v Sloveniji znaša 17,2 % in tako ostaja pod povprečjem EU (18,9 %).
V letu 2024 se je premoženje 100 najbogatejših Slovenk_cev povečalo za 12 % na rekordnih 11,2 milijarde evrov, medtem ko se je število ljudi pod pragom tveganja revščine povečalo za 12.000 (skupaj jih je 276.000).
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? NE
V Sloveniji imamo med vsemi članicami EU drugi najnižji delež davkov na kapital v vseh zbranih davkih. Zato je treba uvesti višjo in progresivno davčno obremenitev kapitala, kapitalskih dobičkov in dobičkov podjetij ter lastnine nad določenim pragom, kar bo prispevalo tudi k zmanjševanju neenakosti v družbi, financiranju javnih storitev in socialne države.
Ta zahteva mora biti izpolnjena v roku enega leta od nastopa mandata.