IZBOLJŠATI JE TREBA KAKOVOST IN OBSEG JAVNIH STORITEV

Delež javnih sredstev za storitve na področju socialne varnosti se v zadnjih letih povečuje. Po podatkih SURS so se leta 2024 javni izdatki za socialno zaščito povečali za 7,2 %, za izobraževanje za 6,5 %, za zdravstvo pa za 15 %. Visoka rast izdatkov za zdravstvo je predvsem posledica uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka.

Toda povečanje javnih sredstev za storitve socialne varnosti samo po sebi ne pomeni povečanja dostopnosti in kakovosti javnih storitev. Aktualna vlada ni pripravila celovitega načrta za izboljšanje in povečanje dostopa do kakovostnih javnih storitev.

V zdravstvu sistem koncesij, dvoživkarstva in drugih oblik prepletanja tržne dejavnosti ter dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov še naprej omogočata pretakanje javnih sredstev in kadrov v zasebni sektor. Kljub naraščanju števila zdravnic_kov in sredstev se čakalne dobe daljšajo, 158.000 pacientk_ov pa je brez osebne_ga zdravnice_ka.

Eden od prvih ukrepov te vlade leta 2022 je bil interventni zakon, s katerim je zagotovila 160 milijonov evrov javnih sredstev zasebnim koncesionarjem_kam, ki so svoje storitve izvajali_e glede na donosnost brez ozira na čakalne vrste. Aprila 2025 je nato sprejela novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje popoldansko delo zdravnic_kov in regulira koncesijsko dejavnost. Vendar pa zakon, ki naj bi jasno ločil javno in zasebno zdravstvo, ne odpravlja, pač pa le regulira izvajanje tržne dejavnosti znotraj javnih zdravstvenih zavodov.

Julija 2023 je državni zbor sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je od julija 2024 z uvedbo prispevka zagotovil tudi sistemski vir za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Kljub temu ključne pravice, ki jih uvaja zakon, za večino zavarovank_cev ostajajo le črke na papirju. Po uradnih opozorilih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) v sistemu kronično primanjkuje več tisoč zaposlenih, novozgrajeni oddelki v domovih za starejše ostajajo prazni, medtem ko čakalne vrste presegajo 20.000 prosilk_cev.

Na področju izobraževanja se osnovne in srednje šole soočajo z vedno večjim primanjkljajem pedagoških delavk_cev ter s slabimi prostorskimi zmožnostmi za zagotavljanje pouka, kar negativno vpliva na kakovost javnih izobraževalnih storitev. Na podlagi ocen ministrstva iz maja 2025 v sistemu primanjkuje kar 3.611 vzgojiteljic_ev in učiteljic_ev.