RAZVOJ GOSPODARSTVA NAJ SLEDI TRAJNOSTNIM DRUŽBENIM IN OKOLJSKIM STRATEŠKIM CILJEM

Razvoj slovenskega gospodarstva še vedno ne sledi trajnostnim družbenim in okoljskim strateškim ciljem. Koncept odrasti ni vključen v strateške dokumente vlade za prihodnje obdobje. Vlada je decembra 2024 sprejela drugi celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije, ki je krovni državni načrt za razogljičenje gospodarstva. Dokument ne izhaja iz scenarija zadostnosti, ki bi omogočil določitev energetskih potreb, usklajenih z družbenimi potrebami in planetarnimi omejitvami, s tem pa tudi realnega potenciala za zmanjšanje prekomerne rabe energije. Namesto tega temelji na scenariju nadaljnje ekonomske rasti.

Dokument predvideva nadaljnjo rast energetske porabe v industriji: raba končne energije v industrijskem sektorju naj bi se do leta 2040 povečala za približno 27 % v scenariju z obstoječimi ukrepi oziroma za 14 % v scenariju z dodatnimi ukrepi glede na leto 2020, kar je v veliki meri posledica rasti fizične proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah, kot sta jeklo in cement. Gre za nadaljevanje in poglabljanje okoljsko nevzdržnih trendov.

Vlada sicer za t. i. zeleno preobrazbo industrije namenja veliko sredstev, vendar večinoma brez strogih pogojev, ki bi določali, da je sredstva treba porabiti za investicije v celovito prestrukturiranje podjetij in panog, ne pa zgolj za manjše izboljšave npr. energetske ali snovne učinkovitosti. Za glavno metriko družbenega, gospodarskega, socialnega in siceršnjega razvoja še vedno uporablja rast bruto domačega proizvoda, kar je v neposrednem nasprotju z življenjem znotraj okoljskih zmožnosti.

Prav tako namerava vlada znotraj Sveta EU podpreti evropski sveženj škodljive zakonodaje Omnibus I, ki rahlja okoljske standarde in delavske pravice, kar je povsem v nasprotju s to zavezo. Zaradi vsega navedenega je zaveza prelomljena.