ZA UČENCE IN UČENKE Z UČNIM PRIMANJKLJAJEM NAJ SE VZPOSTAVIJO MEHANIZMI PODPORE

Ministrstvo je namenilo pozornost učinkom izobraževanja na daljavo v času covida. V skladu z evalvacijsko študijo so obogatili že vzpostavljen sistem usposabljanja strokovnih delavcev_k na področjih digitalnih in čustveno vedenjskih kompetenc ter gibalnega razvoja. Odprto ostaja vprašanje, koliko novega znanja, spretnosti in vrednot se v resnici prenese v prakso oziroma v podporo učencem_kam z učnimi primanjkljaji in v neposredni proces učenja.

Ministrstvo je razpisalo 170 pripravniških mest v osnovnih šolah in 80 v vrtcih, da bi nekoliko omililo kadrovske primanjkljaje, ki zanesljivo onemogočajo uresničevanje podpore v procesu učenja. Problematike učnih primanjkljajev ne moremo omejiti le na čas pandemije, rezultati PISA (Pedagoški inštitut, december 2023) namreč kažejo, da smo »odpovedali« na področju uporabnosti znanja ter bralne pismenosti.

Primarni vzroki učnih primanjkljajev izhajajo iz okoljskih in/ali biološko-nevroloških dejavnikov. Populacija učenk_cev, ki imajo učne primanjkljaje, je zelo različna, kar zahteva raznolike, vendar kompleksne in celostne mehanizme pomoči na različnih nivojih. V procese premagovanja teh težav se poleg šol vključujejo tudi družine ter druge institucije in organizacije, pogosto tudi nevladne, zato mehanizmi podpore ne morejo biti vezani le na šolsko okolje, pa tudi ne le na eno od skupin otrok, ki se srečujejo s temi primanjkljaji.