ZMANJŠATI JE TREBA ONESNAŽENOST ZRAKA ZARADI MOTORNEGA PROMETA V MESTIH

Vlada v času svojega mandata ni naredila skoraj nobenih omembe vrednih korakov v smer izpolnjevanja te zaveze, zato jo ocenjujemo kot prelomljeno.

Še vedno nimamo ustreznih nacionalnih podlag za umirjanje prometa v mestih (znižanje hitrosti v mestih na 30 km/h) ter znižanje hitrosti na avtocestah in glavnih cestah, kar dokazano znižuje onesnaženost zraka. Prav tako ni ustreznih strategij in regulacij, na podlagi katerih bi mesta morala uvesti območja brez emisij (nizkoemisijske cone – LEZ, ultra nizkoemisijske cone – ULEZ) [1].

Sprejet ni bil noben sistemski ukrep za omejevanje osebnih vozil, čeprav smo v Sloveniji v samem vrhu EU po številu osebnih vozil na prebivalca_ko. Število prevoženih kilometrov v Sloveniji raste, po dolgem času pa ponovno rastejo tudi povprečne emisije novih avtomobilov(!). Nadalje se ne izvajajo nadzori nad nedovoljenimi posegi v vozila, prav tako se na tehničnih pregledih še vedno ne spremljajo emisije delcev in NOX.

Kot posledica evropske direktive je bil maja 2023 sprejet zakon o infrastrukturi za alternativna goriva, ki bo posredno vplival na zmanjšanje onesnaženosti zraka iz naslova prometa. MOPE dela na elektrifikaciji avtobusnega voznega parka, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo več električnih avtobusov (ali na vodik), a trenutno stanje je slabo.

Na tem mestu je treba izpostaviti še izjavo Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo, da po besedah MOPE Slovenija novih ciljev evropske direktive o kakovosti zraka (PM₂,₅: 10 µg/m³) do leta 2030 [2] najverjetneje ne bo dosegla, zato naj bi zaprosila za odlog do leta 2040 [3].

[1] V zakonu o celostnem prometnem načrtovanju, ki je bil sprejet še pod prejšnjo vlado, je sicer predvideno uvajanje brezemisijski con, v občinskih prostorskih načrtih bi morale občine s prebivalstvom nad 100.000 pripraviti strokovne podlage. Ob pregledu občinskih celostnih prometnih strategij mestnih občin, imata ukrep v to smer predvideni samo Ljubljana in Kranj.

[2] Na ravni EU je bila oktobra 2024 sprejeta prenovljena direktiva o kakovosti zraka, ki uvaja strožje standarde za ključne onesnaževalce, kot so delci PM 10, PM 2,5 ter dušikov in žveplov dioksid. Države članice morajo v dveh letih prilagoditi zakonodajo in močno znižati mejne vrednosti onesnaževal. Koraki v tej smeri še niso bili storjeni.

[3] Po besedah Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo bi to pomenilo okoli 13.000 prezgodnjih smrti – število, ki ga ni mogoče prezreti ali odložiti do leta 2040. Večji del onesnaženosti zraka sicer izhaja iz sežiga odpadkov in iz kurilnih naprav, manjši del iz prometa.