VSI MORAJO IMETI ZAGOTOVLJEN DOSTOP DO OSNOVNIH ENERGETSKIH STORITEV, KOT STA USTREZNO TOPLO IN RAZSVETLJENO STANOVANJE TER ZAGOTOVLJENO DELOVANJE OSNOVNE ELEKTRIČNE OPREME

Zakonska ureditev pravice do osnovnih energetskih storitev, ki bi zajemala dostop do čiste energije, pošteno ceno energije, prepoved odklopa, dostop do kakovostnih in učinkovitih domov, skupnostno lastništvo ter univerzalen dostop do osnovnih storitev, do sedaj ni bila vzpostavljena. Narejeni pa so bili nekateri pomembni koraki zagotavljanja omenjenih elementov do osnovnih energetskih storitev, zato ocenjujemo zavezo kot delno izpolnjeno.

Novembra 2023 je bil sprejet akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine, ki omogoča nadaljevanje in krepitev programa oz. razpisov Eko sklada za energetsko obnovo gospodinjstev, ki jih pesti energetska revščina (julija 2024 je bil denimo odprt razpis ZER2024 v vrednosti 19,8 milijona evrov za podeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine).

Korak naprej je tudi predpis zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o oskrbi z električno energijo v 23a. členu (pravica do souporabe energije), ki pravi:

(11) Ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini, se dostop do souporabe energije zagotovi z ukrepi finančne podpore ali dodelitvijo določenega deleža proizvodnje.
(12) V okviru projektov souporabe energije, pri katerih so investitorji v proizvodne naprave ali naprave za shranjevanje energije izključno državni organi ali organi samoupravne lokalne skupnosti, se z ukrepi iz prejšnjega odstavka zagotovi, da je električna energija v souporabi dostopna državljanom, zlasti ranljivim odjemalcem in odjemalcem, ki živijo v energetski revščini, v povprečju vsaj v višini 10 % energije v souporabi pri teh projektih.

Prav tako je MOPE pripravilo predlog socialnega načrta za podnebje, ki v obdobju 2026–3032 predvideva približno 240 milijonov evrov sredstev za podporo ranljivim gospodinjstvom za prehod na čistejše vire energije in manjšo porabo energije [1].

Z namenom zaščite socialno najranljivejših prebivalk_cev pred odklopom zaradi neplačila energetski zakon določa institut nujne oskrbe. Poročilo o stanju energetike v Sloveniji za leto 2024 navaja, da v letu 2024 sploh ni bilo upravičenk_cev za nujno oskrbo. Ob dejstvu, da isto poročilo poroča o 8.354 odklopih od električne energije (od tega 6.106 gospodinjskih odklopov) in 2.062 odklopih od plina (od tega 1.774 gospodinjskih odklopov), lahko ugotovimo, da institut nujne oskrbe ne dosega svojega namena zaščite najranljivejših.

Zahteva torej ostaja neizpolnjena kljub pomembnim korakom v smer izpolnjevanja.

[1] Med ukrepi/naložbami načrta na tem področju najdemo: nepovratna sredstva za izvedbo investicij v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE); podpora gospodinjstvom v večstanovanjskih stavbah; vavčerji za večjo energetsko učinkovitost; ciljno informiranje, izobraževanje, osveščanje, svetovanje in usposabljanje. Obstaja sicer možnost, da bo zaradi zamika implementacije sistema ETS2, za katerega je glasovala tudi Slovenija in na katerega je vezan socialni sklad za podnebje, zamaknjena tudi implementacija SNP.