POTREBNE SO TAKOJŠNJE INVESTICIJE V UČINKOVIT IN DOSTOPEN JAVNI POTNIŠKI PROMET

Čeprav so družbeni in okoljski potenciali kakovostnega JPP premalo prepoznani in je ukrepanje po desetletjih zanemarjanja še vedno premalo odločno, je vlada uvedla pomembne nove ukrepe in povečala investicije [1], kar krepi obseg in dostopnost JPP ter pomeni delno izpolnitev zaveze. Prelomljen pa ostaja del, ki se nanaša na omejevanje avtomobilskega prometa in ustavitev širitve cestnih zmogljivosti, kar zmanjšuje učinke ukrepov v JPP.

V teku in načrtu so številni (infrastrukturni) projekti obnove in nadgradnje železniškega omrežja: skupno načrtovanih 2,3 milijarde evrov, od tega za železniško infrastrukturo 627 milijonov v letu 2025 in 765 milijonov evrov leto zatem. SŽ potniški promet delajo tudi na vpeljavi taktnih voznih redov ob večjih mestih (LJ, MB) [2], deloma pa so bili ti že uvedeni na nekaterih avtobusnih linijah. Prav tako je MOPE v letu 2023 ponudnikom medkrajevnega avtobusnega prevoza podelilo koncesije za pet let (z možnostjo podaljšanja na 8 let), s katerimi povečuje obseg storitve za 20 % [3, 4]. Obseg medkrajevnega avtobusnega prevoza se je v letu 2025 tako povečal še za dodatnih 7,6 % glede na leto 2024. Potniški kilometri v železniškem prometu so se povečali za 4,6 %, skupno število potnic_kov na železnicah pa naj bi se v letu 2025 povečalo na 22 milijonov.

Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki je bila ustanovljena julija 2022, je sicer še vedno kadrovsko podhranjena in premalo operativna, a se postopno krepi – število zaposlenih raste (36 v 2025, načrtovanih 50 v 2026). Spomladi 2023 je bila uvedena enotna vozovnica IJPP, pri čemer ugodni mesečna in letna vozovnica predstavljata pomemben ukrep za dostopnejši JPP za delavke_ce. Treba pa jo je uskladiti z vsemi sistemi JPP (mestni in medkrajevni cestni promet ter železniški promet). Premiki se dogajajo tudi na področju prevozov na klic in njihove integracije v sistem JPP – torej ukrepanje na področju dostopnosti JPP na redkeje poseljenih območjih, kjer veliko ljudi nima dostopa do prevoza. V socialnem načrtu za podnebje je za ta namen predvidenih približno 167 milijonov evrov.

Kakovost storitve JPP sicer ostaja slaba: ni minimalnih standardov, pogoste so zamude, tarifni sistem je razpršen. DUJPP namerava vzpostaviti enotni spletni portal (načrtovalnik poti, zamude, nakup vozovnic), vendar napredka ni.

Prelomljen pa ostaja del zaveze o prenosu sredstev iz cestne infrastrukture v JPP. Vlada še naprej širi cestne zmogljivosti, kar zmanjšuje učinke naložb v JPP in utrjuje odvisnost od avtomobila. Obljuba v NEPN o tretjem pasu za JPP ni izpolnjena, število osebnih prevoženih kilometrov raste, po dolgem času pa rastejo tudi emisije novih avtomobilov.

[1] Glavni vir teh sredstev sicer predstavljajo finančni skladi EU.

[2] Pri tem gre za navzkrižje interesov s tovornim prometom, ki ponavadi povozi predloge v prid potniškemu prometu.

[3] Težava pri tem je, da ta podjetja (predvsem Nomago in Arriva) v zasledovanju čim večjih dobičkov kršijo vozne rede (za nadaljnje preprečevanje tega je bil izveden inšpekcijski nadzor, vzpostavljen pa tudi notranji nadzor prevoznikov) in zavirajo prizadevanja za krepitev JPP.

[4] V razpisu ni bilo pogoja, da so vozila (oz. vsaj delež vozil) prilagojena za ljudi z oviranostmi, kar pomeni, da je glavnina JPP zanje še vedno nedostopna.