JAVNOST NAJ SODELUJE V VSEH FAZAH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV

Čeprav je (delno tudi v koalicijski pogodbi) veliko govora o sodelovanju javnosti v odločevalskih postopkih, ni bilo zaznati aktivnosti, ki bi to zagotovile oz. izboljšale vključenost javnosti v vseh fazah odločanja o infrastrukturnih projektih. Vlada je v več primerih celo delovala v nasprotju z zavezo.

Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki do konca leta 2025 omogoča, da pride v času energetske krize do odstopanj pri mejnih vrednostih emisij, je bil septembra 2022 v državnem zboru po nujnem postopku sprejet, še preden se je končala javna obravnava.

Julija 2023 je bil sprejet zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se izogiba vključevanju javnosti v postopke umeščanja OVE v prostor, kar povečuje verjetnost za konflikte.

V novembru 2023 je bil s strani vlade potrjen zakon o obnovi in razvoju po avgustovskih poplavah, ki sploh ni bil v javni obravnavi, vsebuje pa problematične določbe, ki pod krinko odprave administrativnih bremen uvajajo izjeme v škodo varstva javnih interesov trajnostnega urejanja prostora.

Prav tako izpostavljamo primer ogromnega in za zagotovitev učinkovitega ter dostopnega javnega potniškega prometa izjemno pomembnega infrastrukturnega projekta Potniški center Ljubljana, ki je voden izjemno netransparentno (čeprav MZI trdi nasprotno), strokovna in druga zainteresirana javnost pa na nobeni točki ni imela možnosti za vključitev v njegovo snovanje.

Najbolj v nebo vpijoč primer izključevanja in izigravanja javnosti ter sprejemanja odločitev o infrastrukturnih projektih za zaprtimi vrati pa je projekt JEK 2 – pa čeprav gre za največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije, ki se še kako tiče celotnega prebivalstva.