UVEDBA SISTEMSKEGA VIRA FINANCIRANJA ZA GRADNJO IN OBNOVO JAVNIH NAJEMNIH STANOVANJ V OBLIKI PROGRESIVNEGA NEPREMIČNINSKEGA DAVKA

Sistemskega vira financiranja za gradnjo in obnovo stanovanj v tem mandatu ne bo.
Koalicija je sicer ponovno začela namenjati proračunska sredstva stanovanjskemu področju in sprejela zakon, ki omogoča, da se do leta 2034 vsako leto za stanovanjsko področje nameni do 100 milijonov evrov proračunskih sredstev, a to ni sistemski vir financiranja, pač pa nujno krpanje za naslednjih nekaj let. Osnovnega ukrepa za dolgoročno ureditev stanovanjskega področja – progresivnega nepremičninskega davka – vlada ni in po zadnjih napovedih tudi ne bo sprejela.

Ker se vlada zaveda, da obljubljena sredstva ne zadoščajo za realizacijo obljubljenih 3000 stanovanj na leto do leta 2034, je s spremembo stanovanjske zakonodaje obenem uvedla nesorazmeren dvig neprofitne najemnine. S spremembami najemnine se poslabšuje položaj najemnic_kov in dolgoročno destabilizira najemna razmerja v javni stanovanjski preskrbi. Zakonske spremembe ne temeljijo na širši družbeni solidarnosti, pač pa na logiki, da so neprofitni najemniki_ce tisti, ki morajo zagotavljati finančno vzdržnost in stabilnost delovanja stanovanjskih skladov. Kot je opisano v uvodnem delu zakona, se s spremembami uvaja logika, po kateri bi morali_e prav neprofitni_e najemniki_ce sami_e pokriti stroške investicije, vzdrževanja, morebitne obnove stanovanj in celo investicije za gradnjo novih javnih najemnih stanovanj.

Namesto da bi s progresivnim nepremičninskim davkom odvračala od špekuliranja z nepremičninami in gradila na bolj pravični in dostopni stanovanjski preskrbi, vlada dolgoročno vse večji del bremena za javno stanovanjsko preskrbo prelaga na pleča tistih, ki najtežje pridejo do primerne stanovanjske rešitve – na najemnike_ce.

Sredstva, ki jih je vlada dejansko namenila za stanovanjsko preskrbo, niso sistemska, ampak programska in ne omogočajo dolgoročnega razvoja stanovanjskega fonda, hkrati pa vlada zavestno zavaja, da je za stanovanjsko preskrbo namenila 1 milijardo evrov, čeprav bo šlo za stanovanja na leto največ 100 milijonov, pa še to na izrazito neučinkovit način. A ne glede na to je treba poudariti, da sredstva niti približno ne pokrijejo dejanskih potreb, zato ocenjujemo, da se bo stanovanjska stiska v Sloveniji v prihodnosti le še povečevala.

Prelom zaveze jasno kaže, da vlada ne namerava urediti stanovanjskega področja. Sistemski vir financiranja je osnova za stabilno načrtovanje, gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, ki jo stanovanjski skladi nujno potrebujejo za kakovostno delovanje. Resen progresivni nepremičninski davek pa je temelj vsake aktivne stanovanjske politike, ki umirja špekulativno delovanje nepremičninskega trga in s tem tudi rast cen.