FOSILNIH GORIV SE NE SME SUBVENCIONIRATI

Vlada od nastopa mandata ni ukinila vseh posrednih in neposrednih subvencij fosilnim virom ter ni sprejela prepovedi uvajanja novih subvencij. Z začasnimi ukrepi zoper energetsko draginjo med 1. 9. 2022 in 9. 5. 2022 – npr. z znižanjem trošarin na pogonska goriva, ukinitvijo CO2 dajatve za pogonska goriva in plin, ukinitvijo OVE in URE prispevka na pogonska goriva, nižjim DDV na električno energijo in plin – je (posredne) subvencije fosilnim virom še povečala, pri čemer je treba upoštevati, da so bili omenjeni ukrepi sprejeti tudi z namenom brzdanja negativnih socialnih posledic energetske draginje (glej opombo). Prav tako je vlada marca 2023 potrdila s strani MZI in MGTŠ pripravljen triletni program subvencioniranja letalskih prevoznikov v vrednosti 17 milijonov evrov, kar predstavlja posredno subvencioniranje fosilnih goriv, ki je hkrati izjemno nepravično, saj ima od njega korist predvsem letalska industrija. Vlada nadaljuje s sistemom vračila trošarin na fosilna pogonska goriva za komercialne prevoze, torej vračila razlike med povprečno trošarino, določeno na nacionalni ravni, in najnižjim dovoljenim zneskom trošarine, ki ga določa Energetska direktiva na ravni EU (330 € na 1000 l). Edina subvencija za fosilne vire, ki je bila ukinjena v mandatu te vlade, je podpora za soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE) v novih enotah na plin. Korak v pravo smer pa je s strani MOPE pripravljen osnutek Zakona o podnebnih spremembah, ki vsebuje zavezo k postopnemu opuščanju subvencij fosilnih goriv do leta 2026, kar bi pomenilo pomemben korak naprej na poti do (nekoliko zapoznelega) uresničevanja te zaveze, a je ta zakon še daleč od sprejetja.

Sprejeti začasni ukrepi med 1. 9. 2022 in 9. 5. 2022 so v nasprotju z zahtevo po ukinitvi subvencij za fosilna goriva, pri tem pa je treba upoštevati, da so bili sprejeti v kontekstu energetske draginje z namenom brzdanja njenih negativnih socialnih posledic. Vendarle bi lahko vlada (vsaj delno) ukrepala drugače, z ukrepi, ki bi hkrati zmanjševali socialne stiske in negativne vplive na podnebje ter imeli tudi dolgoročne učinke, – npr. ciljni transferji za gospodinjstva z nizkimi dohodki, 75 % popust na vozovnico JPP tudi med delovnim tednom (od 1. 7. 2021 velja med vikendi) ali hitro vzpostavljanje energetskih skupnosti na OVE (vključevanje energetsko revnih), sankcioniranje luksuzne rabe energije, ukinitev subvencij za in sankcioniranje kriznih profiterjev…).

Trenutno na ravni EU večji del subvencij za fosilne vire energije omogoča oz. jih ureja direktiva o obdavčitvi energentov, ki je v procesu posodobitve. Kakšna stališča v okviru tega procesa zastopa Slovenija (ali zagovarja ukinitev določb, ki omogočajo subvencije za fosilne vire energije), ni znano.