TREBA JE ZAŠČITITI ROMSKO MANJŠINO

Ne glede na vse predhodne ugotovitve v zvezi z izpolnjevanjem zaveze je vlada s sprejetjem zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti tako spremenila smer reševanja vprašanj, povezanih z romsko manjšino, da je praktično izničila vsa dosedanja prizadevanja na tem področju.

Zakon uvaja nove (začasne) varnostne ukrepe, spreminja več zakonov, prav tako pa uvaja več določb, ki predstavljajo (začasen) odstop od veljavne zakonodaje. Nedopustno je, da se resni represivni ukrepi in obširne spremembe veljavne zakonodaje, zlasti kazenske, sprejemajo in uvajajo ad hoc in brez javne razprave. Pri več predvidenih ukrepih se odpira vprašanje njihove skladnosti z ustavo, nekateri rušijo sistem kazenskega prava, pri nekaterih (kot je sprememba pravil o ekskluziji dokazov in trajanju pripora) pa se sprašujemo tudi, ali so res namenjeni nujnemu “zagotavljanju javne varnosti”. Podstat vsem ukrepom pa je, da so usmerjeni zoper romsko populacijo, četudi formalno-pravno veljajo na celotnem območju Slovenije. Dejstvo je, da je določitev t. i. varnostno tveganega območja stvar odločitve na ravni policijske uprave, zato je le vprašanje časa, katera romska naselja bodo prva padla pod ta režim. Enako zgovorno o dejanski nepripravljenosti reševanja vprašanj romske manjšine je tudi pospešeno izvrševanje odločb FURS-a prav na območjih romskih naselij (in praktično izključno tam).

S sprejetjem zakonodaje in nenasprotovanjem davčni in lokalni politiki (ter nesmotrni porabi romskih sredstev) vlada kaže, da vprašanja romske manjšine namerava reševati predvsem z represijo, zaradi česar zavezo ocenjujemo kot prelomljeno.

Resorno ministrstvo sicer pojasnjuje nekatere aktivnosti, povezane z romsko skupnostjo, a med njimi ni zakona, ki bi skladno z načeli varstva človekovih pravic in posebnega varstva manjšin uredil romska vprašanja. Pripravljen je bil celosten načrt, vendar ministrstvo ne napoveduje priprave sistemskega zakona, ki bi uredil to področje.