ZAŠČITITI JE TREBA PRAVICE BEGUNK IN BEGUNCEV TER MIGRANTK IN MIGRANTOV

Ustavno sodišče je v letu 2025 odločalo o spornih določilih zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti. Razveljavilo je 10.b člen zakona o tujcih, ki določa, da je mogoče v primeru kriznih razmer tujce_ke po hitrem postopku odstraniti iz države ali jim preprečiti vstop v našo državo. S tem je v tem delu zaveza izpolnjena.

Obenem je ustavno sodišče odločilo, da 9., 18. in 78. člen ZMZ-1 niso v neskladju z ustavo, kar države ne obvezuje, da zakon spremeni.

Sistem za neodvisno spremljanje postopkov na meji s tujci_kami s strani nevladnih in mednarodnih organizacij v Sloveniji še ni vzpostavljen. Ker še vedno nimamo načina za neodvisno in sistematično spremljanje pravilnosti in zakonitosti postopkov na meji, je zaveza v tem delu prelomljena.

Kar se tiče vračanja prosilk_cev za azil je treba omeniti, da se push-backi na Hrvaško ne izvajajo več, se pa izvajajo dublinski postopki, ki so zakoniti, četudi s strani NVO problematični.

Aprila 2024 je bil v Postojni odprt ločen nastanitveni center za sistemsko namestitev otrok brez spremstva, kjer so načeloma nastanjeni vsi otroci. V tem delu je zaveza izpolnjena.

Obenem še vedno ni rešeno vprašanje namestitvenih kapacitet za odrasle prosilce_ke za azil, na kar je v svojem poročilu opozoril tudi Odbor Združenih narodov proti mučenju. Razmere v azilnem domu na Viču ostajajo nehumane in kršijo vrsto temeljnih standardov za dostojno obravnavo oseb v azilnih postopkih.

Glede humanosti azilnih postopkov velja omeniti še, da Slovenija ne omogoča varnih in zakonitih poti za prosilce_ke za azil v državo. V tem delu je zaveza prelomljena, saj mora država urediti dopolnilne poti, da lahko begunci_ke sploh pridejo do azilnih postopkov na varen in zakonit način.

V luči zagotavljanja humanosti azilnih postopkov in večje podpore integraciji je vlada ustanovila dve delovni skupini: za pripravo strategije na področju vključevanja tujcev (maja 2023) in za pripravo strategije na področju migracij (oktobra 2022).

Novembra 2023 je vlada sprejela strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Slovenije. V delovni skupini vlade je en predstavnik_ca civilne družbe. Ustanovitev delovne skupine in priprava strategije sta koraka v smeri zagotavljanja podpore integraciji.

Marca 2024 je vlada sprejela strategijo na področju priseljevanja. Strategija zadeva položaj begunk_cev, predvideva večjo vlogo Slovenije na področju naslavljanja vzrokov za migracije, posebno pozornost namenja ranljivim kategorijam in prisilno razseljenim, prvič v kontekstu varstva pravic migrantk_ov pa omenja tudi sovražni govor zoper njih. V delovni skupini so sodelovale tudi nevladne organizacije. Strategiji predstavljata napredek na področju zagotavljanja zaščite migrantk_ov, vključno z begunkami_ci.