Vlada je v času svojega mandata izvedla določene aktivnosti in ukrepe v smeri varovanja pravice do javnega zbiranja in izražanja mnenj, vendar še vedno ostaja odprto vprašanje ustrezne zakonske ureditve te pravice. Za uresničitev zaveze je med drugim treba uskladiti nacionalno zakonodajo (zakon o javnih zbiranjih) z mednarodnimi standardi. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je sicer mnenja, da je pravica do javnega zbiranja že ustrezno urejena, vendar po
mnenju nevladnih organizacij zakon ni ustrezen, saj ni skladen z mednarodno ureditvijo.
Januarja 2025 je vlada na portalu e-Demokracija objavila predlog zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2). Glede predloga je Pravna mreža za varstvo demokracije opozorila na nekaj problematik, ki se tičejo pravice do protesta, npr. prevelika restriktivnost in nejasnost pri prekrških izobešanja zastave tuje države ter nejasnost pojma “javni shod z mednarodno udeležbo”. [1]
Ker iz odgovora ministrstva ne izhaja, da bo vlada nacionalno zakonodajo uskladila z mednarodno, poleg tega pa so zaznani utemeljeni pomisleki glede predloga ZJRM-1, med katere spadajo izrecna izključitev kibernetskega prostora iz opredelitve izraza “javni kraj”, povišanje globe za beraštvo ter nejasnosti in prevelike restriktivnosti pri prekrških izobešanja zastave tuje države ter pisanja po objektih, zavezo ocenjujemo kot prelomljeno.
[1] Več informacij.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DA
Država mora prebivalkam in prebivalcem omogočiti javna zbiranja in izražanje mnenj ter ima dolžnost to pravico aktivno zaščititi. To mora uresničevati tudi v času epidemije, in sicer brez represije, prekoračitve pooblastil, nedovoljenega nadzora in sankcioniranja z namenom odvračanja od zagotavljanja te pravice.