VOLIVKE IN VOLIVCI MORAJO IMETI NA VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR ODLOČILEN VPLIV NA IZBIRO POSLANK IN POSLANCEV, VKLJUČNO Z MOŽNOSTJO PREFERENČNEGA GLASU

Glede na zahtevnost in razpoložljiv čas do konca mandata vlade ocenjujemo, da je verjetnost za izvedbo reforme volilnega sistema praktično nična. Zato zavezo ocenjujemo kot neizpolnjeno.

Vlada je septembra 2022 začela neformalne pogovore o reformi volilnega sistema s parlamentarnimi strankami in civilno družbo, tudi iniciativo Glas ljudstva, ter pozvala k predložitvi predlogov. V letu 2023 je izvedla spletno anketo, s katero je preverjala, preference državljank_ov pri volilnem sistemu in tudi tukaj omogočila podajanje predlogov. Oktobra 2023 je bil organiziran javni posvet, kjer so strokovnjaki_nje, civilna družba in splošna javnost komentirali_e rezultate vprašalnika ter predlagali_e nadaljnje korake.

Ideje s posveta so šle v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu znotraj obstoječega proporcionalnega volilnega sistema, kot je zapisano v koalicijski pogodbi.

Junija 2024 je bil izveden posvetovalni referendum o uvedbi preferenčnega glasu za volitve poslank_cev v državni zbor. Za uvedbo preferenčnega glasu je glasovalo 70,89 % volivk_cev.

Nato je bil pripravljen osnutek zakona, ki vsebuje določila glede uveljavitve preferenčnega glasu in drugih predlogov sprememb (ukinitve volilnih okrajev, ohranitve osmih volilnih enot, vsaj 40-% zastopanosti enega spola, sistema zadrge …). V začetku julija 2024 je bil pri predsedniku vlade sklican posvet predstavnic_kov vseh parlamentarnih strank, katerega namen je bil dogovoriti se o spremembah sistema, vendar se je izkazalo, da pripravljeni osnutek nima zadostne, dvotretjinske večine, saj so ga podprle le tri koalicijske stranke. Ostali dve stranki sta izpostavili pomisleke glede premajhne zastopanosti ruralnih okrajev, povečanja števila poslank_cev in absolutnega ali relativnega preferenčnega glasu.

Sredi septembra je NSi posredovala svoj predlog uveljavitve preferenčnega glasu z 18 okraji, ki bi hkrati zahteval tudi spremembo ustave in povečanje DZ RS za dva_e poslanca_ki. Koalicijska stranka Svoboda je predlog NSi posvojila in januarja 2025 vložila predlog za spremembo ustave.

Predlagatelji_ce so predlagali_e spremembo prvega odstavka 80. člena ustave, in sicer povečanje števila poslank_cev državnega zbora iz 90 na 92. Predlogu spremembe je bil priložen tudi predlog novele zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki uvaja preferenčni glas na državnozborskih volitvah. Ustavna komisija predloga ustavne spremembe na 2. nujni seji 19. 2. 2025 ni podprla. Predlog prav tako ni prejel ustrezne podpore na seji državnega zbora 28. 3. 2025. S tem je bil postopek zaključen.

Poslanci_ke so 17. 7. 2025 v zakonodajni postopek vložili_e predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZVDZ. Predlog vsebuje ukinitev volilnih okrajev (ti se ohranijo zgolj še na administrativni ravni), uvedbo preferenčnega glasu in uvedbo načela zadrge na listi kandidatk_ov. Preferenčni glas, ki je predviden v predlogu zakona, je sicer relativen, vendar pa je prag za upoštevanje preferenčnih glasov postavljen tako nizko, da že meji na absolutnega. Za sprejem zakonov je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru oz. 60 glasov poslank_cev.