Evropska komisija je 29. 9. 2023 odobrila drugo spremembo Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027). Sprememba ni strateške narave, ne spreminja prvotno postavljenih ciljev in sledi začrtanim usmeritvam. To je zamujena priložnost za korak v smeri izpolnitve predvolilne zaveze.
Spremembe SN 2023–2027 so usmerjene predvsem v spodbujanje razvoja majhnih kmetij in verig vrednosti ter generacijsko pomladitev nosilcev kmetijskih gospodarstev. To je pozitivno in kaže, da bi bile vsebinske (in posledično finančne) spremembe v smeri učinkovitejšega spodbujanja ekološke pridelave rastlinske hrane možne, če bi obstajala politična volja.
Specifično pa vidimo Strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP) 2023–2027 kot zamujeno priložnost za potrebno hitro preusmeritev v trajnostno kmetijstvo.
– SN SKP ne podpira zmanjšanja obsega živinoreje in povečanja pridelave rastlinske hrane za ljudi;
– samo delno podpira povečanje obsega ekološkega kmetijstva – predvideno je premalo ambiciozno povečanje kmetijskih površin za ekološko pridelavo (18 % do 2027);
– samo delno podpira spodbujanje kratkih verig oskrbe s hrano;
– premalo spodbuja prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe;
– trajno zavarovanje kakovostnih kmetijskih zemljišč se ne izvaja, saj ima Zakon o kmetijskih zemljiščih ustrezno ureditev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki pa se v 10 letih na občinski ravni še ni realizirala v prostorskih načrtih. Zakon je torej neučinkovit, vlada pa ni naredila potrebnih korakov za izboljšanje stanja;
– v zvezi z ukinitvijo spodbud za intenzivno industrijsko živinorejo in preusmeritev živinoreje v ekološko ekstenzivno pridelavo ter upoštevanje najvišjih standardov dobrobiti živali SN SKP preusmerjanja ne spodbuja, prav tako niso zahtevani ekološki standardi živinoreje za nove objekte;
– SN SKP pa določa ukrepe za izboljšanje in okrepitev storitev kmetijsko-svetovalne službe in
– do določene mere podpira male kmetije.
V obdobju maj–november 2023 je potekala izvedba finančno zajetnega javnega naročila Aktivnosti za pospeševanje razvoja ekološkega kmetovanja v letu 2023, ki je bilo financirano iz Sklada za podnebne spremembe. Izvedba javnega naročila predstavlja korak v smeri povečanja obsega ekološkega kmetijstva, saj je bil namen izvajanih aktivnosti (izvedba predavanj, predstavitev dobrih praks, svetovanj …) pospešiti razvoj EK pri nas. Aktivnosti izvajajo KGZS, Univerza v Mariboru in Čebelarska zveza Slovenije. Potrebno je določiti stalen vir financiranja za izvajanje tovrstnih aktivnosti v prihodnosti.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Vzpostaviti je treba učinkovite ukrepe blaženja podnebnih sprememb s sinergijskimi učinki na biotsko raznovrstnost, javno zdravje in prehransko samooskrbo. To je treba dosegati predvsem z zmanjšanjem obsega živinoreje in povečanjem pridelave rastlinske hrane za ljudi, povečanjem obsega ekološkega kmetijstva (ekološki način obdelave najmanj 25 % kmetijskih zemljišč do leta 2030) ter spodbujanjem kratkih verig oskrbe s hrano. Kmetijstvo je treba spodbujati k prilagajanju podnebnim spremembam. Takoj je treba trajno zavarovati kakovostna kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti. Ukiniti moramo spodbude za intenzivno industrijsko živinorejo in spodbujati preusmeritev živinoreje v ekološko ekstenzivno pridelavo in upoštevanje najvišjih standardov dobrobiti živali. Treba je izboljšati storitve kmetijsko-svetovalne službe za doseganje ciljev na področjih varovanja okolja in podnebja, biotske raznovrstnosti, podjetniške inovativnosti ter zdravja potrošnikov. Male kmetije je treba podpirati in zaščititi ter ukiniti diskriminacijo na podlagi velikosti kmetij v kmetijskih politikah in subvencijskih shemah.