Monitoring zaveze
TREBA JE ZAGOTOVITI VEČ SREDSTEV ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO
Ugotovitve o uresničevanju zaveze
Napredek: DELNO IZPOLNJENA
Z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo so se namenska javna sredstva za to področje povečala (ob tem ponovno izpostavljamo skrb zaradi možnosti doplačil z letom 2028, če zbrana sredstva ne bi zadostovala), zato v tem delu zavezo ocenjujemo kot izpolnjeno.
Znižanje stroškov institucionalnega varstva v breme uporabnic_kov, ki velja s 1. decembrom 2025, dejansko zmanjšuje razlike v dostopnosti zaradi dohodkovne neenakosti. Vendar tudi kapacitete, ki na papirju sicer obstajajo, zaradi pomanjkanja kadra tako v institucionalnem varstvu kakor v oskrbi na domu ostajajo mnogim nedosegljive. Sprejeti interventni kadrovski ukrepi dostopnosti (še) niso izboljšali in ocenjujemo, da se to brez sistemskih ukrepov za izboljšanje delovnih pogojev tudi ne bo zgodilo. Podobno velja za povečane kapacitete negovalnih bolnišnic, ki brez ustreznih kadrovskih okrepitev za uporabnice_ke ne prinašajo napredka, zato je celotna zaveza opredeljena kot delno izpolnjena.
Opombe
Zagotovitev novega, solidarnega in socialno pravičnega vira financiranja dolgotrajne oskrbe je nedvomno velik korak in nujni predpogoj za razvoj kakovostne oskrbe. Ob tem poudarjamo, da brez primerne kadrovske politike (dostojnega plačila za naši družbi nujno potrebno delo), kakovostna oskrba ne glede na količino zbranih sredstev ne bo izvedljiva.
Pristojni državni organi:
- Ministrstvo za zdravje
- Ministrstvo za solidarno prihodnost
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Podrobno o zavezi
Vsi ljudje morajo imeti možnost izbire ustrezne pomoči na domu ali odhod v institucijo – stanovanjsko skupnost ali dom. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe mora zagotavljati sredstva za nego na domu in nove javne negovalne bolnišnice ter hospice. Povprečje izdatkov OECD17 za dolgotrajno oskrbo je 1,7 odstotka BDP, v Sloveniji pa le 0,9 odstotka BDP. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pred kratkim, kljub nasprotovanju mnogih, sprejet, vendar ne ureja financiranja, kar pomeni, da se ne more izvajati niti s finančnega niti s kadrovskega vidika.