ZAGOTOVITI JE TREBA USKLAJENOST NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PODNEBNEGA NAČRTA Z ZAVEZAMI PARIŠKEGA SPORAZUMA

V posodobljenem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN 2024) so v primerjavi s prejšnjo različico (NEPN 2020) nekoliko povečani nekateri sektorski cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (nekateri pa so celo zmanjšani, npr. za industrijo). Prav tako sta nekoliko povečana cilja zmanjševanja rabe primarne oz. končne energije in cilj deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije, kar je predvsem posledica zvišanja ciljev na ravni EU. Vendar pa NEPN 2024 ni skladen z zavezami pariškega podnebnega sporazuma in pravičnim prispevkom Slovenije k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 °C. Cilj skupnega znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v načrtu namreč znaša zgolj 37 % glede na leto 2005 (samo za 1 odstotno točko več kot v starem NEPN!), če bi želela Slovenija pravično prispevati k ciljem pariškega sporazuma, pa bi morala do leta 2030 zmanjšati emisije za vsaj 65 % glede na leto 2005 [1, 2].

Problem pa ni samo na strani nezadostnih ciljev, temveč tudi ukrepov. Čeprav so v NEPN 2024 ukrepi v primerjavi s prejšnjo različico na številnih področjih okrepljeni, je zaskrbljujoče, da se že obstoječi ukrepi ne izvajajo dosledno in učinkovito, kot terja zaveza [vir 1, vir 2]. Dodaten problem predstavlja dejstvo, da je v zadnji različici predloga posodobitve prišlo do nazadovanja [3] pri enem od ključnih ukrepov za opuščanje fosilnih goriv, in sicer odpravi subvencij zanje. Zamika se glavni ukrep na tem področju, tj. odprava vračila trošarine za industrijsko komercialni namen in za komercialni prevoz do leta 2026, hkrati pa se opredelitev instrumenta spreminja iz “odprave spodbud fosilnim gorivom” v “upravljanje spodbud fosilnim gorivom”. Prav tako do sedaj ni bila izvedena nobena aktivnost za zmanjševanje in ukinitev spodbud fosilnim gorivom, ki so predvidene v trenutno veljavnem načrtu, čeprav je bilo to poudarjeno tudi v poročilu o izvajanju NEPN. Oba dela zaveze sta torej prelomljena.

[1] Tudi skupni cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU (- 55 % do leta 2030), h kateremu naj bi Slovenija prispevala svoj delež, ni skladen z zavezami pariškega sporazuma in prispevkom EU k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 °C, še posebej če upoštevamo zgodovinsko odgovornost za podnebno krizo ter finančne in tehnološke zmožnosti za ukrepanje.