VZPOSTAVITI JE TREBA SKLAD ZA PRAVIČEN PREHOD DELAVK IN DELAVCEV IZ FOSILNE ENERGETIKE V PANOGE PRIHODNOSTI

Vlada kljub zavezi ni vzpostavila posebnega sklada za pravičen prehod za delavce_ke v fosilni energetiki, kot tudi ne sklada za ostale dejavnosti, ki jih bo treba prestrukturirati. Kot pravijo na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), zakon o zapiranju Premogovnika Velenje ne vzpostavlja ločenega sklada z imenom “Sklad za pravičen prehod”, a zagotavljajo, da vsebinsko in finančno naslavlja cilje takega sklada z jasno opredeljenimi ukrepi in virom financiranja. Ker so bili storjeni nekateri pomembni koraki za prestrukturiranje savinjsko-šaleške (SAŠA) in v manjši meri zasavske regije ter zagotovljena sredstva, kar popisujemo v nadaljevanju, zavezo ocenjujemo kot delno izpolnjeno. Ob tem pa poudarjamo, da je prestrukturiranje zaenkrat zamujena priložnost za udejanjanje obsežnih državnih programov za zagotavljanje javnih, kakovostnih in stabilnih zelenih delovnih mest v panogah prihodnosti, kar je temelj pravičnega prehoda.

Za prestrukturiranje SAŠA in zasavske regije je na voljo 250 milijonov evrov iz evropskega Sklada za pravičen prehod, od tega približno 174 milijonov evrov za regijo SAŠA [1]. Ker pa omenjena sredstva niti približno ne zadoščajo za financiranje vseh potrebnih ukrepov in obsežnih programov za vzpostavljanje zelenih delovnih mest, brezplačno izobraževanje, pre- in re-kvalifikacije itd., bodo za to potrebna tudi obsežna državna sredstva – stabilen in neodvisen vir financiranja bi lahko predstavljal nacionalni sklad [2].

Ministrstvo nam je sporočilo, da posebnega sklada ne bo in da naj bi bilo za rudarje (ter nasploh prebivalstvo regije) ustrezno poskrbljeno v okviru dveh krovnih zakonov, zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije in zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki sta od oktobra 2025 dalje v vladni obravnavi. Predlog slednjega (s katerim vlada sicer zamuja več kot dve leti) za postopno zapiranje Premogovnika Velenje predvideva več kot 1,1 milijarde evrov sredstev do leta 2045, od česar naj bi bilo približno 400 milijonov evrov namenjenih za delavce (npr. za višje odpravnine od zakonsko opredeljenih, za uveljavljanje pravice do poklicne pokojnine itd.). Razvoj novih delovnih mest v regiji je sicer v veliki meri prepuščen tržni pobudi, namesto da bi država izvajala industrijsko politiko in s tem gradila panoge prihodnosti ter zelena in stabilna delovna mesta.

Za zdaj je težko trditi, da je zaveza, da naj vsak sektor prispeva svoj delež, izpolnjena, saj nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) nalaga največje breme za razogljičenje gospodinjstvom, medtem ko industriji še naprej popušča. Je pa bilo veliko storjenega za podporo pri razogljičenju in dostopu do osnovne infrastrukture za ranljive skupine prebivalstva. Novembra 2023 je bil sprejet akcijski načrt za zmanjševanje energetske revščine z zagotovljenimi finančnimi sredstvi za izvajanje ukrepov, prav tako pa so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravili predlog socialnega načrta za podnebje, ki v obdobju 2026–3032 predvideva več kot 400 milijonov evrov sredstev za podporo ranljivim gospodinjstvom za prehod na čistejše vire energije, manjšo porabo in boljši dostop do trajnostne mobilnosti.

[1] Pogoja za črpanje teh sredstev, ki že poteka (do leta 2027), sta decembra 2021 sprejeta nacionalna strategija za izstop iz premoga in pod aktualno vlado zaključena priprava območnih načrtov za pravični prehod premogovnih regij.

[2] Samo v regiji SAŠA je na fosilne vire (ne)posredno vezanih čez 4.000 delovnih mest, zato je poleg evropskih nujna tudi zagotovitev stabilnih in zadostnih državnih sredstev, kar prepoznavata tako nacionalna strategija za izstop iz premoga kot tudi akcijski načrt za regijo. Nacionalni sklad bi lahko predstavljal stabilen in neodvisen vir sredstev za financiranje nujno potrebnih programov za zagotavljanje javnih, kakovostnih zelenih delovnih mest – in to ne zgolj tistih, povezanih s proizvodnjo OVE, energetskimi prenovami ter javnim prevozom, temveč tudi delovnih mest v javnem zdravstvu, negi, skrbstvu, vzgoji, šolstvu in drugih okoljsko ter družbeno ključnih zelenih sektorjih –, programov brezplačnega izobraževanja in prekvalifikacij za zaposlene v fosilni energetski dejavnosti ter ukrepov za zagotavljanje široke socialne varnosti rudarjev in ostalih zaposlenih (npr. prihodkovna kompenzacija, državni dokup zavarovalne dobe za poklicno upokojevanje, gradnja neprofitnih energetsko varčnih stanovanj …). Za več podrobnosti si oglej celovite predloge Mladih za podnebno pravičnost.