SPODBUJATI JE TREBA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE Z GOZDOM IN PREDELAVO LESA V SLOVENIJI

Upravljanje z gozdom

Kljub trditvam v Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost (NOO), da bodo reformni ukrepi prispevali k odpornim in biotsko raznovrstnim gozdovom, obstaja utemeljena skrb, da je večina načrtovanih ukrepov usmerjena v povečevanje izkoriščanja gozdov. V Strateškem načrtu SKP 2023–2027 je namreč predvideno financiranje dveh ukrepov (naložbe v ureditev gozdne infrastrukture in naložbe v nakup nove mehanizacije za delo v gozdu), katerih glavni cilji so “povečanje produktivnosti, konkurenčnosti ter tehnološki razvoj v gozdarstvu”, kar pa ni skladno z ohranitvenimi ukrepi. Ta ukrepa spodbujata k povečanemu izkoriščanju gozdne biomase na prej zaprtih gozdnih sestojih, ki z zdajšnjo tehnologijo niso dostopni, in še bolj ogrožata obstoječe pragozdove na območjih Nature 2000. To bo vodilo v še več izkoriščanja naših gozdov [1].

Vlada je sprejela novelo zakona o gozdovih, ki med drugim zmanjšuje sestavo Sveta Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) s 27 na 13 članov_ic. Sprememba povečuje vpliv in nadzor vlade ter podjetja SiDG, ki upravlja z državnimi gozdovi, nad delom zavoda, kar lahko negativno vpliva na njegovo neodvisnost, strokovno upravljanje in podrejanje javno-gozdarske službe kapitalskim interesom v državnih gozdovih. Za uspešno upravljanje z gozdom je nesmiselna tudi sprememba trajanja Nacionalnega gozdnega programa s pet na deset let. Gozdovi so dinamični ekosistemi, zato so petletni načrti pomembni, saj omogočajo sprotno prilagajanje spremembam v okolju, zakonodaji in praksah upravljanja z gozdovi. Na podlagi petletnih načrtov je tudi lažje ocenjevati stanje gozdov. Prav tako ni prišlo do sprememb glede odpiranja gozdov v območjih Natura 2000, kjer bi bilo treba ukrep sofinanciranja izgradnje prometnic v teh območjih ukiniti, saj ta spodbuda negativno vpliva na biotsko pestrost naših gozdov.

Naložbe v spodbujanje predelave lesa

V letih 2022–2024 je Slovenija občutno vlagala v lesnopredelovalno industrijo, kar je pozitivno. Mobilizirana so bila sredstva državnega proračuna, NOO ter Sklada za podnebne spremembe. Delovna skupina “Gozd – les” pripravlja nadaljnje ukrepe za gozdno-lesno verigo.

Spodbujanje lesene gradnje

V letih 2022–2024 so bile zamujene priložnosti za spodbujanje lesene gradnje, saj uporaba lesa kot gradbenega materiala ni bila zahtevana (ampak mestoma zgolj priporočena) v razpisih NOO. Prav tako razpisi Eko sklada v zadostni meri ne vsebujejo zahteve oz. ne podeljujejo prednosti za pridobitev spodbud v primeru uporabe lesa kot gradbenega materiala.

[1] Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je bilo od leta 2004 v povprečju vsako leto odprtih več kot 400 km novih gozdnih prometnic za spravilo lesa. Z odpiranjem gozdov posledično izgubljamo tudi stare, naravne, še nedotaknjene gozdove. Na drugi strani pa Slovenija nima strategije za nadomeščanje teh izgub z zaščito območij, ki bi bila prepuščena naravi. V preteklosti se je to nadomeščalo z neodprtimi gozdovi,