SLOVENIJA SE MORA ZAVEZATI CILJEM PARIŠKEGA PODNEBNEGA SPORAZUMA

Vlada je sprejem podnebnega zakona sprva napovedala za leto 2023, nato za leto 2024, 16. julija 2025 pa je nato zakon vendarle sprejela.

Čeprav zakon določa cilj podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045 [1] in izboljšuje institucionalno ureditev za učinkovito izvajanje podnebne politike, je bila vsebina med medresorsko obravnavo pod pritiski interesnih združenj kapitala in ministrstva za finance močno okrnjena, sprejeta različica pa je nezadostna. Najbolj problematično je, da je bila iz zadnjega osnutka zakona v celoti odstranjena točka o ukinitvi subvencij za fosilna goriva, čeprav je bil ta ukrep v prvem osnutku prepoznan kot eden od ključnih za doseganje podnebnih ciljev.

Organizacije civilne družbe so zato pred obravnavo zakona v državnem zboru poslance_ke pozvale k podpori predlaganim amandmajem, a tega niso storili_e. Zavrnili_e so predloge najbolj ključnih amandmajev, in sicer za ukinitev subvencij fosilnim gorivom, za določitev jasnih vmesnih podnebnih ciljev, za uvedbo zelene proračunske reforme ter večjo obdavčitev zasebnih letov.

Ker je vlada sprejela podnebni zakon in ker je z njim cilj Slovenije bolj skladen s cilji pariškega sporazuma, institucionalna ureditev podnebne politike v Sloveniji pa je boljša kot prej, ocenjujemo, da je zaveza – kljub vsebinski nezadostnosti zakona – delno izpolnjena.

1: Da bi Slovenija prispevala svoj pravični delež k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5° C, bi morala že do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 65 % glede na leto 2005 in doseči podnebno nevtralnost najkasneje do leta 2040 [vir 1, vir 2, vir 3].