Monitoring zaveze
PREUSMERJATI SE MORAMO V EKOLOŠKO PRIDELAVO RASTLINSKE HRANE
Ugotovitve o uresničevanju zaveze
Napredek: PRELOMLJENA
Aktualna vlada je sprejela Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 s ciljem, da bo leta 2027 18 % kmetijskih zemljišč v ekološki obdelavi. Povečala so se sredstva in privlačnost subvencij za EK, vendar tega ni spremljalo izboljšanje svetovalne službe, ki bi morala pomaga zagnati povečanje pridelave oz. predelave s temi sredstvi. Do leta 2027 cilja razvoja EK ne bomo dosegli, saj je delež KZU v EK na ravni 12 %.
Stopnja samooskrbe z rastlinsko hrano ostaja na kritično nizki ravni, trenutna vlada pa ni vzpostavila mehanizmov, s katerimi bi spodbudila pridelavo, predelavo in kratke oskrbne verige za lokalno pridelano rastlinsko hrano za ljudi.
Kmetijska zemljišča niso trajno zavarovana, nadaljuje se trend njihove pozidave, predvsem najboljših KZ ob naseljih.
Poraba sredstev SKP za okoljsko-podnebne ukrepe je glede na skromen končni učinek precejšnja (stagniranje kmetijskih emisij TGP in slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine (SIPKK)).
Slovenija tudi na koncu mandata te vlade trdno ostaja država konvencionalne živinoreje.
Pristojni državni organi:
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Podrobno o zavezi
Vzpostaviti je treba učinkovite ukrepe blaženja podnebnih sprememb s sinergijskimi učinki na biotsko raznovrstnost, javno zdravje in prehransko samooskrbo. To je treba dosegati predvsem z zmanjšanjem obsega živinoreje in povečanjem pridelave rastlinske hrane za ljudi, povečanjem obsega ekološkega kmetijstva (ekološki način obdelave najmanj 25 % kmetijskih zemljišč do leta 2030) ter spodbujanjem kratkih verig oskrbe s hrano. Kmetijstvo je treba spodbujati k prilagajanju podnebnim spremembam. Takoj je treba trajno zavarovati kakovostna kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti. Ukiniti moramo spodbude za intenzivno industrijsko živinorejo in spodbujati preusmeritev živinoreje v ekološko ekstenzivno pridelavo in upoštevanje najvišjih standardov dobrobiti živali. Treba je izboljšati storitve kmetijsko-svetovalne službe za doseganje ciljev na področjih varovanja okolja in podnebja, biotske raznovrstnosti, podjetniške inovativnosti ter zdravja potrošnikov. Male kmetije je treba podpirati in zaščititi ter ukiniti diskriminacijo na podlagi velikosti kmetij v kmetijskih politikah in subvencijskih shemah.