SLOVENIJA SE MORA ZAVEZATI CILJEM PARIŠKEGA PODNEBNEGA SPORAZUMA

Vlada je sprejem podnebnega zakona napovedala najprej za leto 2023 in nato za leto 2024, kar je dve leti pozneje kot obljubljeno pred volitvami. Vendarle je v tem času potekal proces oblikovanja osnutka zakona, ki je bil oktobra 2023 dan v enomesečno javno razpravo. Zakon gre z nekaterimi dobrimi finančnimi ukrepi (npr. ukinitev subvencij rabe fosilnih goriv do konca leta 2025, 37-odstotni delež investicijskega proračuna, ki mora biti namenjen trajnostnim ukrepom, namenskost CO2 dajatve …) in novim institutom upravljanja podnebne politike do določene mere v smeri izboljšanja institucionalne ureditve za učinkovito izvajanje podnebne politike. A bistven element zaveze v predlogu zakona ni izpolnjen, saj opredeljeni cilj podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050 ni skladen s cilji Pariškega podnebnega sporazuma in najnovejšimi ugotovitvami podnebne znanosti (IPCC_AR6_SYR_SPM.pdf, file (europa.eu), EU | Climate Action Tracker), kar breme razogljičenja in posledice podnebnega neukrepanja v preveliki meri prenaša na prihodnje generacije in države globalnega juga. Da bi Slovenija prispevala svoj pravičen delež k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5°C, bi morala že v desetletju zmanjšati emisije TGP za vsaj 65 % glede na leto 2005 in doseči podnebno nevtralnost najkasneje do leta 2040. Hkrati osnutek zakona ne upošteva globokih in naraščajočih družbenih neenakosti ter države ne zavezuje k pravičnim podnebnim ukrepom, ki teh neenakosti ne bi še povečevali oz. bi jih zmanjševali, kar razumemo kot enega od bistvenih pogojev za uspešno udejanjanje zelenega prehoda.

Končno oceno o stanju izpolnjevanja zaveze bo možno podati šele, če/ko bo podnebni zakon sprejet.