OPUSTITI JE TREBA FOSILNA GORIVA

Vlada z že tako nezadostno zastavljenim ciljem podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045 v podnebnem zakonu, z nezadostnima ciljema zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in rabe energije do leta 2030 v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), predvsem pa z velikim nazadovanjem pri ukrepanju za ukinitev subvencij fosilnim gorivom ne tlakuje poti k opustitvi fosilnih goriv do leta 2035, k čemur se je zavezala pred volitvami. Načrta za opustitev fosilnega plina sploh nima [2]. Zaveza je zato prelomljena, kljub temu pa je bilo izvedenih nekaj aktivnosti in ukrepov za zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Kar se tiče opustitve rabe premoga, je novembra 2024 z dveletno zamudo v javno obravnavo prišel osnutek zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki predvideva dokončno opustitev izkopa do konca leta 2033 (v skladu z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga). Prav tako je vlada oktobra 2024 v javno obravnavo dala predlog interventnega zakona o TEŠ, ki bi v luči njegovega nevzdržnega finančnega položaja zagotovil nadaljnjo oskrbo lokalnega prebivalstva s toploto in vodil v zagotovitev alternativnega vira ogrevanja v naslednjih letih. Državni zbor je 12. decembra 2024 zakon sprejel. Pomembno pa je omeniti, da letnici prenehanja uporabe premoga v interventnem zakonu za TEŠ (2027) in predlogu zakona o zapiranju PV (2033) nista kompatibilni.

Vlada je uvedla oziroma sprejela nekatere nove ukrepe in zakone za povečanje kapacitet OVE in opuščanje rabe fosilnih goriv. Tako je sprejela dva sistemska zakona, in sicer zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in zakon o infrastrukturi za alternativna goriva. Sprejela je tudi Energetski zakon EZ-2, ki bistveno omejuje prihodnjo rabo zemeljskega plina. Prav tako je povečala investicije v javni potniški promet (žal hkrati nadaljuje s širjenjem cestne infrastrukture, s čimer zavira učinke krepitve JPP) ter preko Eko sklada in razpisov MOPE bistveno okrepila subvencije za nove investicije v OVE na področju ogrevanja. Pripravljeno in sprejeto je bilo tudi novo poglavje Načrta za okrevanje in odpornost (REPowerEU) za zmanjšanje odvisnosti od fosilnega plina, na podlagi katerega bodo do leta 2026 financirani ukrepi v vrednosti 122 milijonov evrov [2].

Prav tako je vlada ukinila obvezen priklop na plinsko omrežje ter podporo za proizvodnjo elektrike in toplote (SPTE) iz fosilnih virov. Sprejeta je bila tudi nova shema državnih pomoči za investicije OVE v višini 150 milijonov evrov ter nov odlok Podnebnega sklada za investicije in ukrepe zelenega prehoda v vrednosti 830 mio EUR v obdobju 2025–2028.

V tem mandatu je bilo sicer ogromno denarja in institucionalnih kapacitet namenjenih projektu JEK2, za katerega se ne ve, ali bo sploh kdaj izveden in če bo ekonomsko vsaj približno vzdržen, namesto da bi jih namenili za OVE/URE, kjer je možno doseči ogromne učinke tukaj in zdaj.

[1] Čeprav opuščanje naftnih derivatov v zavezi ni specifično omenjeno, so nezadostni cilji in ukrepi na tem področju še ena velika ovira za pravočasno opuščanje fosilnih goriv. Število prevoženih kilometrov v Sloveniji na primer raste, po dolgem času pa ponovno rastejo tudi povprečne emisije novih avtomobilov (!).

[2] 20 milijonov evrov za prestrukturiranje daljinskih sistemov ogrevanja z uporabo OVE, 20 milijonov evrov za krepitev distribucijskega omrežja električne energije, 40 milijonov evrov za URE in OVE v gospodarstvu ter 40 milijonov evrov za brezemisijska vozila in pripadajočo polnilno infrastrukturo.