PROSTORSKO NAČRTOVANJE ZA UČINKOVIT IN DOSTOPEN JAVNI POTNIŠKI PROMET

Leta 2022 sta bila sprejeta dva zakona, ki sta sicer začela nastajati že v času prejšnjih vlad: Zakon o celostnem prometnem načrtovanju (oktober 2022) in Zakon o upravljanju javnega potniškega prometa (marec 2022). V sklopu raziskovalnega projekta o prevozni revščini je bil narejen tudi pregled dostopnosti JPP glede na velikost naselij in bližino postajališč (4. poglavje poročila ).

Julija 2022 je bila ustanovljena Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Novembra 2023 so bile nanjo prenesene pristojnosti za upravljanje JPP, vendar je v praksi še vedno kadrovsko podhranjena in slabo operativna, čeprav se postopoma postavlja na noge. Septembra 2024 je DUJPP na podlagi prijav o kršitvah voznih redov uvedla notranji nadzor nad avtobusnimi prevozniki koncesionarji (ki so ga pred tem izvajali kar sami) in pristojni inšpektorat pozvala k inšpekcijski kontroli. Ta je ugotovil številne kršitve, zlasti družb Nomago in Arriva, ki zaradi zasledovanja lastnih profitnih interesov zavirata prizadevanja za bolj učinkovit (medkrajevni) cestni JPP.

V začetku poletja 2023 se je začel relativno vključujoč proces (več sklopov delavnic) priprave Državne celostne prometne strategije (DCPS), ki bo nadomestila vse dosedanje strateške dokumente na področju prometa, vendar naj bi bila ta zaključena in sprejeta šele konec leta 2026 ali celo kasneje. Za regijsko in občinsko raven so bila izvedena izobraževanja za izdelovalce_ke in presojevalce_ke Celostnih prometnih strategij, v novembru 2023 pa so bili objavljeni razpisi za pripravo novih občinskih CPS (več o tem na https://www.sptm.si/ ). Trenutno se CPS sicer izvajajo za 180 občin, a manjka (strokovno podkovanih) izvajalk_cev. Po večletnem procesu je bila poleti 2023 prav tako sprejeta nova Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 (SPRS 2050) , ki sicer podaja koristne usmeritve v zvezi s povezavo prostorskega in prometnega načrtovanja, a se uresničuje zelo posredno in po dosedanjih izkušnjah ne bo imela neposrednega vpliva na razvoj učinkovitega in dostopnega javnega potniškega prometa. Učinek takšnih in drugačnih strategij na tem področju je torej vprašljiv.