Čeprav so družbeni in okoljski potenciali kakovostnega javnega potniškega prometa (JPP) premalo prepoznani in je ukrepanje v to smer po desetletjih zanemarjanja razvoja še vedno bistveno premalo odločno, je vlada okrepila ukrepe in povečala investicije na tem področju [opomba 1].
V teku in načrtu so številni (infrastrukturni) projekti obnove in nadgradnje železniškega omrežja . Za leto 2025 je v ta namen načrtovanih blizu 1,1 milijarde evrov, v letu 2026 pa blizu 1,2 milijarde evrov, od tega za železniško infrastrukturo 627 milijonov, leto pozneje pa nekaj manj kot 765 milijonov evrov (Predstavitev načrtovanih železniških projektov v Sloveniji | GOV.SI ). Prav tako je MOPE v letu 2023 ponudnikom medkrajevnega avtobusnega prevoza podelilo koncesije za pet let (z možnostjo podaljšanja na 8 let), s katerimi povečuje obseg JPP za 20 % [2]. Težava pri tem pa je, da ta podjetja (predvsem Nomago in Arriva) v zasledovanju čim večjih dobičkov kršijo vozne rede (za nadaljnje preprečevanje tega je bil izveden inšpekcijski nadzor, vzpostavljen pa tudi notranji nadzor prevoznikov) in zavirajo prizadevanja za krepitev JPP.
Zaradi manka upravljavca JPP je bila julija 2022 ustanovljena Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), novembra 2023 pa so bile nanjo prenesene pristojnosti za upravljanje tega področja. Čeprav je v praksi še vedno kadrovsko podhranjena in premalo operativna, se postopoma postavlja na noge. Spomladi 2023 je bila uvedena enotna vozovnica IJPP, kar je korak v pravo smer za zagotavljanje dostopnejšega JPP in s tem tudi privabljanja delovno aktivnega prebivalstva. Treba pa jo je uskladiti z vsemi sistemi JPP (mestni in medkrajevni cestni promet ter železniški promet). Po navedbah DUJPP delovna skupina za integracijo avtobusnega in železniškega prometa že deluje. Storitev JPP je sicer slaba, nimamo sprejetih osnovnih (minimalnih) standardov ustrezne storitve, zamude so običajne. DUJPP sicer namerava vzpostaviti enoten spletni informacijski portal (načrtovalnik poti, zamude, nakup vozovnic), kar bi bilo nujno potrebno za izboljšanje storitve, a zaenkrat omembe vrednega napredka pri teh aktivnostih ni.
Prelomljen pa je del zahteve glede prenosa sredstev, namenjenih širitvi in izgradnji nove cestne infrastrukture. Tako je vzporedno z ukrepi za krepitev JPP preveč pozornosti še vedno usmerjene v širjenje cestnih kapacitet (in drugih podpornih ukrepov na področju osebnega avtomobilskega prometa), kar seveda zavira učinke ukrepov in investicij v JPP ter še utrjuje odvisnost od osebnega avtomobila. Število prevoženih kilometrov v Sloveniji raste, po dolgem času pa ponovno rastejo tudi povprečne emisije novih avtomobilov!
Število potnikov in potniških kilometrov se je v letu 2022 vrnilo nad raven pred pandemijo, kar gre pripisati predvsem ugodnim in brezplačnim vozovnicam za nekatere skupine prebivalstva. V povezavi z brezplačnimi vozovnicami za upokojene pa je treba opozoriti, da so nujni tudi zaenkrat zanemarjeni ukrepi za vzpostavitev učinkovitega sistema vključitve različnih sistemov prevozov na klic v sistem JPP – torej ukrepanje na področju dostopnosti JPP na redkeje poseljenih območjih, kjer veliko ljudi nima dostopa do prevoza, zaradi česar živijo v prevozni revščini.
[1] Glavni vir teh sredstev sicer predstavljajo finančni skladi EU.
[2] V razpisu ni bilo pogoja, da so vozila (oz. vsaj delež vozil) prilagojena za ljudi z oviranostmi, kar pomeni, da je glavnina JPP zanje še vedno nedostopna.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Zahtevamo zamejitev osebnega avtomobilskega prometa z različnimi ukrepi, kjer so ali bi lahko bile na voljo bolj trajnostne možnosti. Zahtevamo takojšnje investicije v zagotavljanje učinkovitega, dostopnega in časovno konkurenčnega javnega potniškega prometa, poleg tega pa tudi spodbujanje multimodalnih potovanj in souporabe vozil. Zahtevamo prenos sredstev, namenjenih širitvi in izgradnji nove cestne infrastrukture, na področje infrastrukture za javni potniški promet ter za izboljšanje storitev na tem področju. Zagotoviti je treba sistemsko podporo kolesarjenju in kolesarski infrastrukturi kot eni od ključnih oblik zelene mobilnosti v prihodnosti.
Ta zahteva mora biti izpolnjena v roku enega leta od nastopa mandata.