Avgusta 2024 je bila objavljena končna različica posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki naj bi bila (s precejšnjo zamudo) sprejeta do konca leta 2024. V primerjavi s trenutno veljavnim NEPN (2020) so v predlogu posodobitve nekoliko povečani nekateri sektorski cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (nekateri pa so celo zmanjšani, npr. za industrijo). Prav tako sta nekoliko povečana cilja zmanjševanja rabe primarne/končne energije in cilj deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni rabi energije, kar je predvsem posledica zvišanja ciljev na ravni EU. Vendar pa predlog posodobitve ni niti približno skladen z zavezami pariškega podnebnega sporazuma in pravičnim prispevkom Slovenije k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 °C. V predlogu določen cilj skupnega znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 namreč znaša zgolj 37 % glede na leto 2005 (samo za 1 odstotno točko več kot po trenutno veljavni različici!), če bi želela Slovenija pravično prispevati k ciljem pariškega sporazuma, pa bi morala do leta 2030 zmanjšati emisije za vsaj 65 % glede na leto 2005 (vir ) [opombi 1 in 2].
Problem pa ni samo na strani nezadostnih ciljev, temveč tudi ukrepov. Čeprav so v predlogu posodobitve NEPN ukrepi v primerjavi s trenutno veljavno različico na številnih področjih okrepljeni, pa je zaskrbljujoče, da se že obstoječi ukrepi ne izvajajo dosledno in učinkovito, kot terja zaveza (vir 1 , vir 2 ). Dodaten problem predstavlja dejstvo, da je v zadnji različici predloga posodobitve prišlo do nazadovanja [opomba 3] pri enem od ključnih ukrepov za opuščanje fosilnih goriv, in sicer odpravi subvencij zanje. Zamika se glavni ukrep na tem področju, tj. odprava vračila trošarine za industrijsko komercialni namen in za komercialni prevoz do leta 2026, hkrati pa se opredelitev instrumenta spreminja iz “odprave spodbud fosilnim gorivom” v “upravljanje spodbud fosilnim gorivom”. Prav tako do sedaj ni bila izvedena nobena aktivnost za zmanjševanje in ukinitev spodbud fosilnim gorivom, ki so predvidene v trenutno veljavnem načrtu, čeprav je bilo to poudarjeno tudi v poročilu o izvajanju NEPN (vir ). Oba dela zaveze sta torej prelomljena.
[1] Tudi skupni cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni EU (- 55 % do leta 2030), h kateremu naj bi Slovenija prispevala svoj delež, ni skladen z zavezami pariškega sporazuma in prispevkom EU k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 °C, kaj šele če upoštevamo zgodovinsko odgovornost za podnebno krizo ter finančne in tehnološke zmožnosti za ukrepanje (vir ).
[2] Predlog posodobitve NEPN sicer predvideva zmanjšanje izpustov za 55 % do leta 2033 glede na leto 2005.
[3] Do tega je prišlo celo po javni obravnavi, in sicer v času medresorskega usklajevanja po posredovanju finančnega ministrstva pod pritiski gospodarskih interesnih združenj.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? NE
Ob posodobitvi načrta za leto 2023 mora ta postati skladen z zavezami Pariškega sporazuma in s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje. Zagotoviti je treba dosledno in učinkovito izvajanje vseh ukrepov, predvidenih v dokumentu.