Monitoring zaveze

VZPOSTAVITI JE TREBA SKLAD ZA PRAVIČEN PREHOD DELAVK IN DELAVCEV IZ FOSILNE ENERGETIKE V PANOGE PRIHODNOSTI

Ugotovitve o uresničevanju zaveze

Napredek: V IZVAJANJU

Vlada kljub podani zavezi zaenkrat ni vzpostavila posebnega sklada za pravičen prehod za delavce in delavke v fosilni energetiki in drugih panogah, v katerih bo zaradi nujnosti razogljičenja prestrukturiranje neizbežno.

Za prestrukturiranje savinjsko-šaleške (SAŠA) in zasavske regije je sicer na voljo 250 milijonov evrov iz evropskega Sklada za pravičen prehod , od tega približno 174 milijonov evrov za regijo SAŠA. Pogoja za črpanje teh sredstev, ki že poteka (do leta 2027), sta decembra 2021 sprejeta nacionalna strategija za izstop iz premoga in pod aktualno vlado zaključena priprava območnih načrtov za pravični prehod premogovnih regij . Ker pa omenjena sredstva niti približno ne zadoščajo za financiranje vseh potrebnih ukrepov in programov za zagotovitev pravičnega prehoda za delavstvo in regijo kot celoto, bodo za to potrebna tudi obsežna državna sredstva – stabilen in neodvisen vir financiranja bi lahko na primer predstavljal nacionalni sklad (več v opombi spodaj).

Ministrstvo nam je sporočilo, da poseben sklad ni potreben niti smiseln, saj naj bi po njihovih besedah predstavljal nepotrebno dodatno administracijo upravljanja z javnimi sredstvi, za rudarje (in nasploh prebivalstvo regije) pa naj bi bilo ustrezno poskrbljeno v okviru dveh krovnih zakonov, Zakona o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije (MNVP) in Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje (MKRR). Slednji je – sicer z več kot leto in pol dolgo zamudo – novembra 2024 prišel v javno obravnavo in za postopno zapiranje Premogovnika Velenje predvideva čez milijardo evrov sredstev, od česar naj bi bilo približno 400 milijonov evrov namenjenih za delavce (npr. za odpravnine, ki so v osnutku zakona predvidene višje, kot jih določa zakon o delovnih razmerjih, za uveljavljanje pravice do poklicne pokojnine itd.). Po besedah ministrstva pa naj bi bil večji delež urejen v Zakonu o prestrukturiranju premogovnih regij, ki še ni bil dan v javno obravnavo, zato zaenkrat še ne moremo podati dokončne ocene (ne)izpolnjevanja zaveze.

Če za konec pogledamo še zeleni prehod onkraj premogovnih regij, ugotovimo, da ta gotovo ne poteka pravično oz. je podrejen interesom kapitala in najpremožnejših. Posodobljen Nacionalni energetski in podnebni načrt denimo nalaga največje breme razogljičenja do leta 2030 gospodinjstvom, medtem ko industrijskemu sektorju oz. lastnikom kljub njihovi večji odgovornosti za trenutno stanje in finančnim zmožnostim za izvedbo ukrepov še naprej popušča (za več podrobnosti si oglej Umanoterino študijo o največjih industrijskih onesnaževalcih ), kar ni v skladu z zavezo. Hkrati pa analiza socialno-ekonomskih učinkov NEPN kaže, da ukrepi povečujejo ekonomske neenakosti med bogatimi in revnimi ter da največje breme ukrepov nosijo gospodinjstva z najnižjimi dohodki, namesto da bi glavnino sredstev prispevali najpremožnejši, ki so za podnebno krizo neposredno in posredno najbolj odgovorni (za več podrobnosti si oglej Umanoterino študijo o ekonomskih in ogljičnih neenakostih ).

Opombe

Samo v regiji SAŠA je na fosilne vire (ne)posredno vezanih čez 4.000 delovnih mest, zato je poleg evropskih nujna tudi zagotovitev stabilnih in zadostnih državnih sredstev, kar prepoznavata tako nacionalna strategija za izstop iz premoga kot tudi akcijski načrt za regijo.

Nacionalni sklad bi lahko predstavljal stabilen in neodvisen vir sredstev za financiranje nujno potrebnih programov za zagotavljanje novih dostojnih zelenih delovnih mest, programov brezplačnega izobraževanja in prekvalifikacij za zaposlene v fosilni energetski dejavnosti ter ukrepov za zagotavljanje široke socialne varnosti rudarjev in ostalih zaposlenih (npr. prihodkovna kompenzacija, državni dokup zavarovalne dobe za poklicno upokojevanje, gradnja neprofitnih energetsko varčnih stanovanj …). Za več podrobnosti si oglej celovite predloge Mladih za podnebno pravičnost (vir ).

Ker se je v preteklosti sprotno dodeljevanje sredstev iz proračuna za ta namen izkazalo kot nezadostno (slaba izkušnja zapiranja RTH) in ker so v trenutnem kontekstu dimenzije mnogo večje, je nujna vzpostavitev posebnega sklada (ali drugega ustreznega vira), ki bo zagotavljal stabilen in zadosten vir za financiranje že omenjenih ukrepov.

Pristojni državni organi:

  • Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
  • Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Ministrstvo za naravne vire in prostor
  • Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj

Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO

Podrobno o zavezi

Prehod Slovenije na ogljično nevtralnost moramo izvesti na pravičen način. Delavkam in delavcem v fosilni energetiki in ostalih dejavnostih, ki jih bo treba prestrukturirati, moramo zagotoviti nova kakovostna delovna mesta v panogah prihodnosti in jim omogočiti prihodek za dostojno življenje. Zato je treba vzpostaviti poseben sklad za prestrukturiranje. Prav tako naj vsak sektor prispeva svoj delež pri zmanjšanju emisij. Poskrbeti moramo, da najranljivejši sloji ne bodo nosili nesorazmernih stroškov razogljičenja.

Zahtevo ureja delovna skupina: Pravični podnebni prehod in zaščita narave