Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z različnimi ukrepi spodbuja prehod v ekološko kmetijstvo, več rastlinske pridelave, ekstenzifikacijo živinoreje, prilagajanje podnebnim spremembam in spodbujanje kratkih verig oskrbe s hrano. Spremembe so počasne, število kmetijskih gospodarstev z ekološko pridelavo in površina kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) z ekološko pridelavo pa še ni na poti za dosego cilja 18-% deleža KZU z ekološko pridelavo do 2027, kaj šele 25-% deleža do 2030.
V Strateškem načrtu skupne kmetijske politike (SN SKP) se kmetijam kljub nedoseganju ekološkega standarda še vedno daje potuho in deli okoljski denar, saj še vedno obstaja vmesni standard – integrirana pridelava, ki bi morala biti danes že predpogoj za kakršnokoli subvencioniranje.
Kakovostna kmetijska zemljišča v Sloveniji še vedno niso zavarovana. Ureditev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki je opredeljena v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, se v več kot 10 letih na občinski ravni ni realizirala v prostorskih načrtih. Zakon je torej neučinkovit, vlada pa ni naredila potrebnih korakov za izboljšanje stanja.
Zasledovanje cilja povečanja dobrobiti živali je v sklopu ukrepov SN SKP pomešano s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, s čimer se zmanjšuje obseg sredstev, ki so dejansko namenjena ukrepom za povečanje dobrobiti živali (živali nimajo nič od pokritih skladišč za gnojevko in mikroplinskih naprav).
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Vzpostaviti je treba učinkovite ukrepe blaženja podnebnih sprememb s sinergijskimi učinki na biotsko raznovrstnost, javno zdravje in prehransko samooskrbo. To je treba dosegati predvsem z zmanjšanjem obsega živinoreje in povečanjem pridelave rastlinske hrane za ljudi, povečanjem obsega ekološkega kmetijstva (ekološki način obdelave najmanj 25 % kmetijskih zemljišč do leta 2030) ter spodbujanjem kratkih verig oskrbe s hrano. Kmetijstvo je treba spodbujati k prilagajanju podnebnim spremembam. Takoj je treba trajno zavarovati kakovostna kmetijska zemljišča pred spremembo namembnosti. Ukiniti moramo spodbude za intenzivno industrijsko živinorejo in spodbujati preusmeritev živinoreje v ekološko ekstenzivno pridelavo in upoštevanje najvišjih standardov dobrobiti živali. Treba je izboljšati storitve kmetijsko-svetovalne službe za doseganje ciljev na področjih varovanja okolja in podnebja, biotske raznovrstnosti, podjetniške inovativnosti ter zdravja potrošnikov. Male kmetije je treba podpirati in zaščititi ter ukiniti diskriminacijo na podlagi velikosti kmetij v kmetijskih politikah in subvencijskih shemah.