Monitoring zaveze

OPUSTITI JE TREBA FOSILNA GORIVA

Ugotovitve o uresničevanju zaveze

Napredek: V IZVAJANJU

Vlada z nezadostnim ciljem podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2045 v osnutku Zakona o podnebnih spremembah ter z nezadostnima ciljema zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in rabe energije do leta 2030 v osnutku posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ne tlakuje poti k opustitvi fosilnih goriv najkasneje do leta 2035, k čemur se je zavezala.

Posebej zaskrbljujoče in neskladno s to zavezo je dejstvo, da je bila iz zadnjega osnutka podnebnega zakona – pod pritiski organizacij kapitala (npr. GZS) in finančnega ministrstva – v celoti odstranjena točka o postopni ukinitvi subvencij za fosilna goriva, da je to področje tudi močno okrnjeno v zadnji posodobitvi NEPN ter da od nastopa te vlade ni bila izvedena nobena od aktivnosti za zmanjševanje in ukinitev spodbud fosilnim gorivom, ki so predvidene v trenutno veljavnem NEPN.

Kar se tiče opustitve rabe premoga, je novembra 2024 z dveletno zamudo v javno obravnavo končno prišel osnutek Zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje , ki predvideva dokončno opustitev izkopa do konca leta 2033 (v skladu z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga ). Prav tako je vlada oktobra 2024 v javno obravnavo dala predlog interventnega zakona o TEŠ , ki bi v luči njegovega nevzdržnega finančnega položaja zagotovil nadaljnjo oskrbo lokalnega prebivalstva s toploto in vodil v zagotovitev alternativnega vira ogrevanja v naslednjih letih. Težava je, da dobršen del lokalnega prebivalstva temu nasprotuje, kar je posledica dolgoletnega nedemokratičnega in nevključujočega procesa v zvezi s prehodom regije iz premoga, za kar so odgovorne nacionalne in lokalne oblasti. Državni zbor je 12. decembra 2024 zakon vendarle sprejel.

Kar se tiče spodbud in drugih ukrepov za prehod od fosilnih goriv, pa je bilo storjenega veliko, četudi premalo. Vlada je uvedla nove ukrepe za povečanje kapacitet OVE in pospešila opuščanje rabe fosilnih goriv. Sprejela je dva sistemska zakona, in sicer Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE (ta ima sicer tudi negativno plat, saj ne zavezuje k vključevanju lokalnega prebivalstva v postopke) in Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva . Sprejela je tudi Energetski zakon EZ-2 (Uradni list RS, št. 38/24), ki bistveno omejuje prihodnjo rabo zemeljskega plina. Povečala je investicije v javni potniški promet (žal hkrati nadaljuje s širjenjem cestne infrastrukture, s čimer zavira učinke investicij v krepitev JPP) ter preko Eko sklada in razpisov MOPE bistveno okrepila subvencije za nove investicije v OVE na področju ogrevanja. Pripravljeno in sprejeto je bilo tudi novo poglavje Načrta za okrevanje in odpornost (REPowerEU) za zmanjšanje odvisnosti od fosilnega plina, na podlagi katerega bodo do leta 2026 financirani ukrepi v vrednosti 122 milijonov evrov, in sicer 20 milijonov evrov za prestrukturiranje daljinskih sistemov ogrevanja z uporabo OVE, 20 milijonov evrov za krepitev distribucijskega omrežja električne energije, 40 milijonov evrov za URE in OVE v gospodarstvu ter 40 milijonov evrov za brezemisijska vozila in pripadajočo polnilno infrastrukturo. Prav tako je vlada ukinila obvezen priklop na plinsko omrežje in podporo za proizvodnjo elektrike in toplote (SPTE) iz fosilnih virov. Sprejeta je bila tudi nova shema državnih pomoči za investicije OVE v višini 150 milijonov evrov.

Opombe

Čeprav opuščanje naftnih derivatov v zavezi ni specifično omenjeno, so nezadostni cilji in ukrepi na tem področju še ena velika ovira za pravočasno opuščanje fosilnih goriv. Število prevoženih kilometrov v Sloveniji na primer raste, po dolgem času pa ponovno rastejo tudi povprečne emisije novih avtomobilov (!).

Pristojni državni organi:

  • Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO

Podrobno o zavezi

Najkasneje do leta 2030 moramo v Sloveniji opustiti rabo premoga in si prizadevati za opustitev fosilnega plina do leta 2030, najkasneje pa do 2035. Ta cilj je treba uradno sprejeti do konca leta 2022 in do konca leta 2023 pripraviti načrt čimprejšnjega prehoda k 100 % obnovljivim virom energije. Ta mora biti podkrepljen z obsežnim programom spodbud za energetsko samooskrbo iz obnovljivih virov energije za gospodinjstva in industrijo s poudarkom na sončni energiji ter vlaganjem v distribucijsko infrastrukturo in hranilnike energije. Načrt mora temeljiti na načelu “energetska učinkovitost na prvem mestu” ter vsebovati vse tehnično in ekonomsko izvedljive ukrepe za zmanjšanje porabe energije.

Ta zahteva mora biti izpolnjena v roku enega leta od nastopa mandata.

Zahtevo ureja delovna skupina: Pravični podnebni prehod in zaščita narave