SPREJETI JE TREBA NOVO STRATEGIJO RAZVOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je imenovalo široko skupino strokovnjakov_inj (krovno skupino in 6 podskupin) ter februarja pripravilo belo knjigo o vzgoji in izobraževanju. Ta naj bi vsebovala strateške cilje, ukrepe in kazalnike, vendar je njihova celovitost vprašljiva, tako da težko govorimo o zasnovi prave reforme sistema. Prej gre za skupek parcialnih ukrepov.

Vzporedno poteka tudi proces kurikularne prenove učnih načrtov in katalogov znanj.

Februarja 2024 je bila sprejeta novela Zakona o osnovni šoli, ki je vrnila Nacionalne preizkuse znanja (NPZ) v 3. razred in merodajnost rezultatov NPZ v 9. razredu pri vpisu v srednje šole.

MVI navaja še več drugih, manjših ukrepov za izboljšanje kakovosti v šolstvu (dodatni svetovalni delavci_ke, dodatna ura športa).

V celoti gledano je izobraževalni sistem v krizi, ki se poglablja. Glavni pokazatelj krize je pomanjkanje učiteljev_ic. Anketa Združenja ravnateljev (ostale institucije nimajo podatkov) je pokazala, da 5.000 mest učiteljev_ic zasedajo izvajalci_ke brez ustreznih kvalifikacij ali zaposlitve (študentje_ke ali upokojenci_ke). Diplomantov_k pedagoških študijskih programov je na trgu dovolj, vendar se mlajši_e umikajo iz poklica. Raziskave kažejo, da je vodilni razlog za to preplet naraščajočih pedagoških problemov, upada ugleda in avtoritete učiteljev_ic, omejenih pooblastil ter pomanjkanja podpore s strani institucij in stroke v primeru pritiskov staršev. Nizke plače učiteljev_ic začetnikov_c (kar bo popravila plačna reforma v javnem sektorju od 1. 1. 2025 dalje) so na drugem mestu. Posledice kadrovske krize se vidijo v padajočih dosežkih slovenskih učencev_k v mednarodni raziskavi PISA. MVI v sedanjem mandatu ni pripravilo nobenih ukrepov za zaustavitev stopnjujoče se krize v izobraževalnem sistemu in za obrat dosedanjih trendov.

Nekateri elementi zaveze so uresničeni, težko pa govorimo o celoviti strategiji.