Zaveza je prelomljena, saj je vlada 25 primernih stavbnih zemljišč namesto na Stanovanjski sklad RS (SSRS) prenesla na Slovenski državni holding (SDH) in tako prelomila tudi lastno koalicijsko zavezo. Če bi vlada ta zemljišča prenesla na SSRS, bi lahko zagotovila gradnjo nujno potrebnih javnih neprofitnih stanovanj, s tem pa tudi trajno uresničevanje javnega interesa na teh zemljiščih.
Namesto tega je zemljišča prenesla na SDH oz. njeno hčerinsko Družbo za svetovanje in upravljanje – DSU in se zaradi interesov nekaterih posameznic_kov po znatno višjih plačah odločila, da bo ta institucija postal nov akter stanovanjske politike. (Če bi se zemljišča prenesla na Stanovanjski sklad RS, bi se z njimi premaknili_e tudi zaposleni_e z DUTB, ki so se ukvarjali_e z nepremičninami – a ker so plače na stanovanjskem skladu bistveno nižje, tega niso želeli_e, o čemer je 24. 2. 2023 za Mladino poročala tudi Monika Weiss.)
S prisvojitvijo zemljišč, ki smo jih državljani_ke med krizo že odplačali_e in katerih tržna vrednost znaša okrog 150 milijonov evrov (več, kot je bilo pod to vlado doslej namenjeno za gradnjo stanovanj vseh javnih stanovanjskih skladov skupaj!), vlada ustvarja model, ki bo izkoriščal stiske najemnic_kov za ustvarjanje boljših plač, nagrad za poslovno uspešnost in dobičkov peščice.
Medtem ko javni stanovanjski skladi vztrajno opozarjajo, da jim za gradnjo javnih neprofitnih stanovanj zmanjkuje primernih zemljišč, bo DSU nekatera zemljišča prodal, nekatera pa namenil za svoja profitna stanovanja.
To pomeni, da vlada sama omogoča oziroma celo spodbuja vdor špekulativnega kapitala v stanovanjsko preskrbo.
Civilna družba je skupaj z iniciativo Glas ljudstva vlado večkrat opozorila, naj ne prelomi lastne koalicijske zaveze in primerna stavbna zemljišča z DUTB prenese na SSRS. A vlada je pozive vztrajno ignorirala, na koncu pa podala le izjavo za javnost, v kateri ni navedla jasnih razlogov za prekršitev koalicijske zaveze.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Uvede naj se sistem aktivne zemljiške politike, ki se izvaja na nacionalni in lokalni ravni. To pomeni rezervacijo obstoječih kakovostnih zemljišč v javni lasti ter postopen in načrten odkup stavbnih zemljišč v zasebni lasti z namenom zagotavljanja čim večjega števila zemljišč za dostopno stanovanjsko gradnjo. Z mehanizmi aktivne zemljiške politike naj se omeji luksuzno in špekulativno gradnjo ter zasleduje trajnost z zgoščevanjem stanovanjske, prometne in druge družbene infrastrukture znotraj obstoječih mest in naselij, vendar ne na račun odprtih zelenih površin in drugega javnega prostora.